Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2008/09 – KONČNI PODATKI

Oblika za tisk

V terciarno izobraževanje vključenih 36 % moških in 58 % žensk v starosti 19–24 let
V tem študijskem letu je v terciarno izobraževanje vpisanih 114.391 študentov, kar je manj kot v lanskem študijskem letu. Zmanjšanja števila vpisanih v terciarno izobraževanje verjetno ne moremo pripisati manjšemu zanimanju, pač pa je posledica manj številne generacije. Kljub upadu števila vpisanih je delež prebivalstva, ki je vključen v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, še vedno enak lanskemu letu. Delež mladih, ki po srednji šoli nadaljuje šolanje, se je v zadnjem desetletju znatno povečal, prav tako pa tudi delež študentov, ki po že pridobljeni prvi visokošolski diplomi nadaljujejo študij. Tudi v letošnjem šolskem letu je skoraj polovica vseh oseb, starih od 19 do 24 let, vključena v terciarno izobraževanje.

Na višje strokovne šole vpisanih nekaj več kot 16.000 študentov
V  zadnjih letih se je povečevalo število višjih strokovnih šol, prav tako pa je naraščalo tudi število študentov na teh šolah. V letošnjem študijskem letu se število študentov, vpisanih na višje šole, prvič po nekaj letih ni povečalo. 56 višjih šol ima skupno vpisanih 16.263 študentov, kar je za en odstotek manj kot v lanskem študijskem letu. 40 % teh študentov je vpisanih redno. Tudi letos je največ zanimanja, predvsem pri ženskah, za programe poslovni sekretar in ekonomist ter komercialist, na tehničnem področju, kjer prevladujejo moški, pa za programa strojništvo in mehatronika.

Porast števila študentov, ki po že priodobljeni visokošolski diplomi nadaljujejo študij na naslednji stopnji
V  vse visokošolske študijske programe na univerzah in koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih je skupno vpisanih 98.128 študentov, od tega je 60 % žensk in 1.822 študentov iz drugih držav. Visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome obiskuje 87.356 študentov[1], kar je nekoliko manj kot v lanskem študijskem letu. Število študentov, ki po že pridobljeni visokošolski diplomi nadaljujejo študij na naslednji stopnji, se je tudi letos povečalo. Teh je za 14 % več kot v lanskem študijskem letu. Porast je tudi rezultat uvajanja programov 2. bolonjske stopnje in posledičnega povečanja vpisa v te programe. Med vsemi visokošolskimi programi je še vedno največ zanimanja za študijske programe s področja družboslovja, poslovnih ved in prava; kar 37.261 vseh vpisanih študentov (dve petini vseh) namreč obiskuje te programe.

Vse več zanimanja za študij na koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodih
Število koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov, ki izvajajo javno veljavne visokošolske programe, z vsakim letom narašča, prav tako pa tudi število študentov na teh zavodih. Medtem ko se je skupno število študentov na univerzah v letošnjem letu zmanjšalo za slaba dva odstotka glede na lansko leto, se je skupno število študentov na samostojnih visokošolskih zavodih povečalo kar za 12 %. V tem študijskem letu je tako na teh zavodih skupno vpisanih 7.266 študentov, kar predstavlja 7 % vseh študentov visokošolskih programov; dve tretjini teh študentov sta vpisani izredno.

V vse visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe, prilagojene Bolonjski deklaraciji, vključena tretjina študentov
V visokošolske strokovne in univerzitetne programe, ki so usklajeni z Bolonjsko deklaracijo, je v letošnjem študijskem letu vpisanih 35.790 študentov, kar je tretjina vseh študentov, ki so vključeni v visokošolske programe. Univerza v Novi Gorici in 16 koncesioniranih samostojnih visokošolskih zavodov izvajajo v študijskem letu 2008/09 v 1. letnikih v celoti le nove, po bolonjskih načelih sestavljene študijske programe 1. stopnje.

Na novo vpeljana še dva enovita magistrska študijska programa 2. bolonjske stopnje
V primerjavi s študijskim letom 2007/08 so univerze in samostojni visokošolski zavodi s koncesijo akreditirali precej novih oziroma po bolonjskih načelih preoblikovanih študijskih programov. V letošnjem študijskem letu sta bila vpeljana še dva enovita magistrska študijska programa 2. bolonjske stopnje. Tako sta se Fakulteta za farmacijo in Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani pridružili Fakulteti za arhitekturo in študentom ponudili enoviti magistrski študij (2. bolonjska stopnja), ki nadomešča dosedanje »dolge« (9- oz. 10-semestrske) univerzitetne programe. V letošnjem študijskem letu je v enovite magistrske študijske programe 2. bolonjske stopnje vključenih 759 študentov.

• Študenti višjih strokovnih šol po šolah, načinu študija, spolu in letniku študija, 42kB
• Študentje terciarnega izobraževanja po spolu, področjih izobraževanja, vrsti, 35kB
• Študentje visokošolskega dodiplomskega izobraževanja po zavodih, načinu študija, vrsti vpisa in letnikih, 44kB
• Študentje visokošolski programov po zavodih, vrsti študija, načinu študija in spolu, 114kB