 |
 |
|
|
Demografsko socialno področje
|
je opisano s podatki o prebivalcih,
o njihovi življenjski ravni, socialni in zdravstveni varnosti,
ter s podatki o aktivnosti in življenjskem slogu prebivalstva.
|
|
Ekonomsko področje
|
združuje proizvodne in storitvene dejavnosti, s podatki pa je predstavljena celotna ekonomska aktivnost.
|
|
Okolje in naravni viri
|
so predstavljeni s podatki kmetijstva in ribištva, gozdarstva in lova, ozemlja in podnebja ter kazalniki za okolje in energetiko.
|
|
Splošno
|
prikazuje geografske in upravno-prostorske delitve Slovenije, volilno statistiko in informacije o dejavnosti Statističnega urada RS.
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Anketa o izobraževanju odraslih, Slovenija, 2007
23. april 2009, Prva objava
Idejo o vseživljenjskem učenju uresničujejo mlajši, višje in visoko izobraženi Slovenci. Kar 60 % odraslih v starosti 25 - 64 let se ni izobraževalo.
Na osnovi skupne evropske strategije v 2007 prvič izvedli mednarodno anketo o izobraževanju odraslih Memorandum of Lifelong Learning, ki ga je sprejela Evropska komisija oktobra 2000 v Lizboni, je s šestimi ključnimi točkami začrtal okvir skupne strategije za uresničevanje ciljev vseživljenjskega učenja na individualni ali institucionalni ravni, na vseh področjih javnega in privatnega življenja. V Sloveniji je bila konec leta 2007 prvič izvedena mednarodna anketa o izobraževanju odraslih, ki naj bi dala odgovore na to, kako v Sloveniji uresničujemo začrtane cilje. Ženske se izobražujejo nekoliko več V obdobju 12 mesecev pred anketiranjem se je v Sloveniji izobraževalo 40 % odraslih v starostni skupini 25 - 64 let. Nekoliko več so se izobraževale ženske kot moški. Zanimanje za izobraževanje upada s starostjo Izobraževala se je kar polovica populacije odraslih, starih od 25 - 34 let, 45 % populacije odraslih, starih od 35 do 49 let, in le še 27 % odraslih med 50. in 64. letom. Višja izobrazba, več izobraževanja Znaten vpliv na vključevanje v izobraževanje ima že dosežena izobrazba, saj se je izobraževalo več kot dve tretjini višje- in visokošolsko izobraženih odraslih, 39 % odraslih s srednješolsko izobrazbo in le 13 % tistih, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na to, da se odrasli ne izobražujejo Vse anketirance smo spraševali o ovirah, ki so jim preprečevale, da bi se ali vključili v izobraževanje ali da bi se vanj vključevali v še večji meri. 60 % anketirancev se ni izobraževalo, čeprav si je del njih želel, da bi se izobraževali. Razlogi za neizobraževanje so bili zelo različni. Odrasli, ki so se izobraževali in so si želeli še več izobraževanja, so kot najpomembnejši razlog navajali, da se izobraževanje ni ujemalo z njihovim urnikom (34 %), na drugem mestu pa so izpostavili razlog, da si več izobraževanja finančno niso mogli privoščiti (24 %). Tisti, ki se sicer niso izobraževali, a so se želeli izobraževati, so kot najpomembnejši razlog navajali, da je bilo izobraževanje predrago (28 %), drugi pomembnejši razlog je bil, da se izobraževanje ni ujemalo z njihovim urnikom.
40 % anketiranih se ni želelo izobraževati Več kot 40 % odraslih, ki se niso izobraževali, si izobraževanja tudi niso želeli. Najpogostejši razlog, ki so ga navajali, je bil, da izobraževanja za delo, ki ga opravljajo, niso potrebovali. Odgovori se nekoliko razlikujejo glede na starost, saj so mlajši odrasli pogosteje navajali družinske obveznosti kot razlog za neizobraževanje, medtem ko so starejši od 50 let navajali kot glavni razlog starost oz. zdravstveno stanje. Zanimivo pa je, da sta bila starost oziroma zdravstveno stanje kot drugi najpogostejši razlog za neizobraževanje navedena tudi v starostni skupini 35 - 49 let. V evropskem merilu Slovenija nad povprečjem EU
V evropskem merilu smo celo nekoliko nad povprečjem EU, ki je 35,7 % odraslih v starosti 25 - 64 let vključenih v izobraževanje. Na tej lestvici močno prednjačijo skandinavske države Švedska, Finska in Norveška. Lestvica je nastala na podlagi Eurostatovih rezultatov Mednarodne ankete o izobraževanju odraslih, ki jo je poleg Slovenije zaenkrat v celoti izvedlo 18 držav. Delež odraslih v starostni skupini 25-64 let, vključenih v izobraževanje, po spolu, Slovenija, 2007
| Vključeni v formalno izobraževanje | Vključeni v neformalno izobraževanje | Vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje |
| Spol | Skupaj |
| Skupaj | 8,7 | 36,1 | 40,6 |
| moški | 7,7 | 34,5 | 38,1 |
| ženske | 9,7 | 37,9 | 43,1 |
|
Delež odraslih v starostni skupini 25 - 64 let, vključenih v izobraževanje, po starostnih razredih, Slovenija, 2007
| Vključeni v formalno izobraževanje | Vključeni v neformalno izobraževanje | Vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje |
| Starostni razred | Skupaj |
| Skupaj | 8,7 | 36,1 | 40,6 |
| 25 - 34 let | 22,3 | 40,0 | 52,1 |
| 35 - 49 let | 6,9 | 42,0 | 45,0 |
| 50 - 64 let | 0,8 | 26,8 | 27,1 |
|
Delež odraslih v starostni skupini 25-64 let, vključenih v izobraževanje, po doseženi izobrazbi, 2007
| Vključeni v formalno izobraževanje | Vključeni v neformalno izobraževanje | Vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje |
| Izobrazba | Skupaj |
| Skupaj | 8,7 | 36,1 | 40,6 |
| Osnovnošolska ali manj | 2,1 | 10,9 | 12,7 |
| Srednješolska | 8,9 | 33,7 | 39,0 |
| Višješolska, visokošolska | 13,6 | 63,3 | 67,6 |
|
Najpogostejše ovire pri vključitvi v izobraževanje, 2007
| Ovire pri izobraževanju | Najpomembnejše ovire pri izobraževanju |
| Odrasli, ki se niso izobraževali a so si izobraževanja želeli | Odrasli, ki so se izobraževali in so si želeli še več izobraževanja |
| Skupaj | 100,0 | 100,0 |
Izobraževanje je bilo predrago in si ga niste mogli privoščiti | 28,5 | 23,7 |
Izobraževanje se ni ujemalo z vašim urnikom | 25,8 | 33,9 |
Zaradi družinskih obveznosti niste imeli časa za izobraževanje | 15,6 | 15,4 |
| Zaradi starosti ali zdravstvenih razlogov | 8,7 | 2,9 |
| V vašem okolju ni bilo izobraževanja | 7,7 | 8,0 |
| Vaš delodajalec vas ni dovolj podpiral | 6,0 | 8,1 |
| Drugi razlogi | 5,7 | 5,6 |
| Niste izpolnjevali pogojev za izobraževanje | 1,3 | 2,0 |
Niste se želeli udeležiti nečesa, kar vas spominja na šolo | 0,7 | 0,3 |
|
Delež vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje po izbranih državah EU, 2007
Najpogostejši razlogi odraslih, ki se niso izobraževali in se izobraževati tudi niso želeli, Slovenija, 2007
Povezane vsebine
Povezave do podrobnih metodološih pojasnil in podrobnejših podatkov v Si-Stat podatkovni bazi ter povezave do drugih povezanih vsebin najdete v novici, objavljeni na spletnih straneh Statisičnega urada na naslovu http://www.stat.si/novica_poglej.asp?id=124.
Statistični urad Republike Slovenije
Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana | Tel: 01/241-51-00 | Faks: 01/241-51-00
E-pošta: info.stat@gov.si | URL: www.stat.si
© Vse pravice so pridržane.
Zadnjih 10 novic v področju 'Izobraževanje' |
| 30.7.2010 |
Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2009/10, podrobni podatki, Slovenija – končni podatki |
| 21.7.2010 |
Izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2008, začasni podatki |
| 12.7.2010 |
Nadaljnje izobraževanje, Slovenija, 2008/2009 - končni podatki |
| 11.6.2010 |
Diplomanti višjih strokovnih šol in visokošolskih zavodov, Slovenija, 2009 - končni podatki |
| 8.6.2010 |
Zavodi, domovi in druge ustanove za nastanitev otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, Slovenija, 2009 – končni podatki |
| 1.6.2010 |
Vzgojno-izobraževalna dejavnost glasbenih šol v Sloveniji ob koncu šolskega leta 2008/09 in ob začetku šolskega leta 2009/10 – končni podatki |
| 25.5.2010 |
Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2009/10 – končni podatki |
| 14.5.2010 |
Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2009/10 – končni podatki |
| 29.4.2010 |
Osnovnošolsko izobraževanje mladine in odraslih v Sloveniji ob koncu šolskega leta 2008/09 in na začetku šolskega leta 2009/010 |
| 29.4.2010 |
Srednješolsko izobraževanje mladine in odraslih, Slovenija, konec šolskega leta 2008/2009 in začetek šolskega leta 2009/2010 |
|
|
|
|
|
|