Mednarodni dan študentov

Oblika za tisk

17. november je mednarodni dan študentov – v spomin na nacistično zasedbo prostorov praške univerze leta 1939, ko so več kot 1.200 študentov deportirali v koncentracijska taborišča, devet pa so jih ubili. Leta 1941 je mednarodni študentski svet v Londonu, kamor so pribežali študenti iz vse Evrope, ta dan razglasil za mednarodni dan študentov, ki je tako postal simbol za študentska prizadevanja po vsem svetu.

Skokovita rast števila študentov v zadnjih petdesetih letih

Z razvojem moderne družbe v drugi polovici prejšnjega stoletja je postajala izobrazba vse pomembnejša in dostopnejša. To je zelo lepo razvidno tudi iz rasti števila študentov na 100.000 prebivalcev na slovenskih tleh. Po statističnih podatkih iz leta 1945 je bilo takrat v visokošolsko dodiplomsko izobraževanje v Sloveniji vključenih 2.575 študentov, to je takrat pomenilo 180 študentov na 100.000 prebivalcev. Leta 1960 je število dodiplomskih študentov preseglo 10.000, v študijskem letu 2006/2007 pa je bilo na dodiplomski stopnji visokošolskega študija vpisanih že 90.000 študentov (všteti so tudi absolventi), tj. 4.421 študentov na 100.000 prebivalcev. Ti so skupaj s študenti na visokošolski stopnji podiplomskega študija del več kot 18- milijonske množice študentov vseh držav Evropske unije.

Slika 1: Število študentov, vpisanih na visokošolski dodiplomski študij, na 100.000 prebivalcev, Slovenija, 1945–2007

V študentski populaciji prevladujejo ženske od začetka osemdesetih let

Do leta 1980 je bil delež moških v študentski populaciji večji od deleža žensk; v petdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo študentk celo manj kot 30 % . Po letu 1980 pa se je razmerje obrnilo in v študijskem letu 2007/08 je bilo študentk že skoraj 60 %. Moški v terciarnem izobraževanju po številčnosti dohajajo ženske samo pri višješolskem študiju, pri doktorskem študiju pa presegajo delež žensk za eno odstotno točko.

Slika 2: Delež študentk v visokošolskem dodiplomskem študiju, Slovenija, 1945–2007

Starost študentov v Sloveniji

Med študenti v visokošolskih dodiplomskih programih v študijskem letu 2007/08 je starih manj kot 25 let 66 % študentov (zaradi primerljivosti podatkov so tu vključeni tudi študenti enovitega magistrskega študija druge stopnje), 30 let ali več pa manj kot 10 % teh študentov.

Med študenti na visokošolski podiplomski stopnji v študijskem letu 2007/08 je starih manj kot 25 let slabih 10 % študentov, od 25 do 29 let je starih 50 % teh študentov, starejših od 29 let pa nekaj čez 40 % teh študentov.

Pri študentih višjih strokovnih šol je starostna slika v tem študijskem letu drugačna: prevladujejo 20- do 23-letniki (37 %), pa tudi študenti, stari 30 let ali več, predstavljajo skoraj tretjino vseh letos vpisanih v te šole.

Nastanitvene možnosti slovenskih študentov

V študijskem letu 2007/08 je v študentskih domovih nastanjenih 12.563 študentov ali 16,8 % vseh rednih študentov v višješolskih in visokošolskih programih.

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v letu 2007 podprlo raziskavo o ekonomskem, socialnem in bivanjskem statusu ter mednarodni mobilnosti študentov v Sloveniji - Evroštudent SI 2007; v vzorec za omenjeno raziskavo so bili zajeti redni in izredni študenti na visokošolski dodiplomski in podiplomski stopnji študija (razen doktorskih študentov) v akademskem letu 2006/07. Rezultati te raziskave so pokazali, da so študenti, ki niso bili nastanjeni v domovih, prebivali bodisi doma ali pri sorodnikih (takih je bilo blizu 50 %) ali pa so vzdrževali lastno gospodinjstvo (35 % študentov). V študentskih domovih so prebivali predvsem mlajši študenti, starejši (vse tja do osemindvajsetega leta) pa so večinoma bivali pri starših ali drugih sorodnikih, starejši od teh pa so si že uredili lastno gospodinjstvo. Kljub temu pa je dobra tretjina študentov, starejših od 28 let, še vedno stanovala doma.

Slika 3: Vrsta nastanitve glede na starost študentov, Slovenija, 2006/07

Vir: Raziskava Evroštudent SI 2007 (evropski projekt Eurostudent III, naročnik Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo)

Zaposlitveni status

Po zaposlitvenem statusu so študenti na visokošolski stopnji strokovnega ali univerzitetnega študija večinoma nezaposleni; v študijskem letu 2007/08 je zaposlenih 12 % visokošolskih dodiplomskih študentov. Med temi je največ izrednih študentov, in sicer okrog 50 %.

Med študenti višjih strokovnih šol je razmerje med zaposlenimi in nezaposlenimi bolj izenačeno, med podiplomskimi študenti na visokošolski stopnji študija pa že prevladujejo zaposleni (dva študenta od treh sta namreč zaposlena).

Prihodki študentov

Čeprav študenti večinoma niso redno zaposleni, si finančna sredstva v veliki meri pridobivajo s študentskim delom. Po podatkih prej omenjene raziskave Evroštudent 2007 je mesečni prihodek študenta, ki vzdržuje lastno gospodinjstvo, v letu 2006/07 znašal v povprečju 755 EUR: 37 % teh prihodkov je v povprečju pridobil z delom, več kot polovico so prispevali njegovi starši, 8 % pa je dodala država. Študent, ki pa je v istem letu živel doma, je povprečno razpolagal s 333 EUR na mesec, od tega si je 61 % prislužil z delom, 14 % je prispevala država, ostalo pa starši.

Štipendijo je v študijskem letu 2006/07 prejemal vsak peti študent. Največ je bilo republiških štipendistov (12.483), kadrovske štipendije je prejemalo 4.505, Zoisove pa 7.516 študentov. Povprečna študentska štipendija je znašala 201 EUR, to je bilo približno 24 % povprečne neto plače v Sloveniji za leto 2007.

Življenjski stroški študentov

Raziskava Euroštudent SI 2007 je tudi pokazala, da je imel študent v študijskem letu 2006/07 povprečno dobrih 500 EUR stroškov mesečno, od tega približno 40 % za nastanitev in prehrano. Študent, ki je študiral na samostojnem visokošolskem zavodu, je imel v povprečju precej višje življenjske stroške (v letu 2006/07 povprečno preko 850 EUR), predvsem na račun višjih šolnin.

Življenjski stroški študenta, ki živi v lastnem gospodinjstvu, so višji od povprečja in so v letu 2006/07 znašali povprečno 634 EUR mesečno. Tak študent je za nastanitev plačal povprečno 163 EUR, malo manj od tega zneska pa še za prehrano. Stroški, ki jih je imel njegov kolega, ki je stanoval pri starših, so bili (predvsem zaradi nižjih stroškov nastanitve in prehrane) za dobro polovico nižji (292 EUR).