Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje

Dobra strategija aktivnega staranja

Kot na marsikaterem področju človekovega delovanja se danes tudi na področju demografskega razvoja oziroma gibanj v svetu in pri nas srečujemo z mejnimi situacijami in z njimi povezanimi problemi in posledicami. Velikost, starostno-spolna sestava ter regionalna razporejenost evropskega prebivalstva in prebivalstva Slovenije so in bodo v naslednjih desetletjih odvisne od prihodnjih vrednosti rodnosti, umrljivosti in selivnosti, hkrati pa so ti dejavniki medsebojno odvisni ter hkrati pod močnim vplivom socialnih in gospodarskih dejavnikov okolja; vsi omenjeni dejavniki so v zadnjih letih (zaradi nizke rodnosti in podaljšanega trajanja življenja ob rojstvu) še dodatno vplivali na pospešeno staranje prebivalstva. Staranje prebivalstva pomeni povečanje deleža prebivalstva nad določeno starostno mejo (običajno 65 let) ob hkratnem zmanjšanju števila otrok, mlajših od 15 let, in ob podaljševanju življenjske dobe prebivalcev.

Evropska unija je v novem tisočletju omogočila širše cilje, take, ki prinašajo trajnostno rast, socialno pravičnost ter izboljšano zdravje ter blagostanje državljanov. Z oblikovanjem ustrezne politike skuša EU vzpostaviti pravilno ravnotežje med dvema vidikoma: ostati konkurenčna na področju svetovnega gospodarstva in spoštovati potrebo po dostojnih možnostih za delo in življenje vseh ljudi.
Poleg tega mora EU spodbujati oblikovanje take družbe, ki ne bo nikogar izključevala. Tudi v prihodnje bi morala preprečevati vse oblike diskriminacije – na podlagi rase ali narodnosti, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti … Ker ima vsaka država članica EU svojo notranjo politiko zaposlovanja in socialnih zadev, načelo subsidiarnosti, poudarjeno v Maastrichtski pogodbi, v določenih pomembnih zadevah Evropski uniji ne daje povsem prostih rok, ampak so socialne zadeve in zdravstvena politika pravzaprav odgovornost držav članic na nacionalni ravni.
Daljše pričakovano trajanje življenja, vse bolj značilen pojav razvitih družb, naj bi razumeli kot pozitiven trend, ki odpira nove perspektive tudi za mlajše ljudi, in ne le kot napoved novih »bremen« in »težav«. Večina starejših je namreč sposobna avtonomno in načeloma nič bolj odvisno kot mlajši ljudje živeti svoje življenje, poleg tega pa je zmožna posredovati mlajšim mnogo vrednega iz zakladnice svojih izkušenj in jim veliko pomagati.

Nova publikacija Statističnega urada RS

K boljšemu razumevanju razmer v Sloveniji v času pred »prihajajočo« pospešeno starajočo se družbo si – z vidika statistične stroke – želi Statistični urad RS prispevati svoj delež tudi z brošuro Prebivalstvo Slovenije se stara - potrebno je medgeneracijsko sožitje. Z njo omogoča vpogled v nekatera področja razvoja prebivalstva pri nas v primerjavi s stanjem v državah članicah EU-27, saj se prebivalstvo različnih držav, kot vemo, ne stara enako intenzivno.

Povprečna starost prebivalcev po spolu, Slovenija, popisi 1948–2002 in projekcije prebivalstva EUROPOP2008, 2008–2060

Viri: SURS, Popisi in Eurostat, Projekcije prebivalstva EUROPOP2008


V današnjem času, ko se življenjska doba vse bolj daljša in število moških in žensk v poznejših letih življenja narašča, ni več mogoče govoriti o starosti samo kot o obdobju upada vitalnosti. Danes praktično povsod po Evropi že govorijo o starosti kot o priložnosti in o starejših ljudeh tudi kot o skritih zakladih znanj in izkušenj, o »skritih človeških virih«. Torej je starost vse bolj vprašanje dogovora v družbi.

Staranje družbe namreč nikakor ni nekaj negativnega, pomeni predvsem, da ljudje živimo dlje, kot so običajno živeli doslej, in to je dobro in (lahko) prispeva k blaginji in h kakovosti življenja. Da pa bi to bilo mogoče, morajo imeti ljudje tudi v starosti možnost za dostojno življenje in možnost, da izberejo »svoj«, sebi čim ustreznejši življenjski slog. Kakovost življenja starejših in starih oz. najstarejših ljudi /65+ in 80+/ ni odvisna le od primernega delovanja pokojninskega in zdravstvenega sistema, ampak tudi od ustreznih možnosti za dolgotrajno oskrbo, možnosti in spodbud za »podaljšano« aktivnost in izobraževanje, ustreznih delovnih razmer in seveda – ne nazadnje oziroma predvsem – od odnosa družbe do starejših in starosti; ta odnos se odraža in tudi razkriva v oblikah in obsegu oziroma stopnji njihove socialne vključenosti. Zato sta zelo pomembna tako zagotovljeno kakovostno staranje kot sožitje različnih generacij (medgeneracijsko sožitje), torej sobivanje ljudi različnih starosti v taki skupnosti in tako, da je za vse koristno – kar so vse odgovori na izzive in vprašanja, ki jih prinašata s seboj dolgoživa družba in proces staranja.

Ugotovitev, da sta ekonomski in socialni vpliv staranja prebivalstva priložnost in izziv za vse družbe, je bila navedena že v sklepih Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju leta 1994. Odločilna za nadaljnje uresničevanje akcijskega programa te mednarodne konference (sprejela ga je Generalna skupščina na svoji enaindvajseti seji 2. julija 1999) pa je bila večkrat ponovljena misel, da je potrebno, da vse družbe današnjega časa takoj usmerijo svojo pozornost na značilne posledice staranja prebivalstva v prihajajočih desetletjih in da se zavedo nekaterih zgovornih dejstev ter da ravnajo v skladu z njimi.

Deleži prebivalcev v starosti 65+, države članice EU-27 ter Islandija, Norveška in Švica, 2007

Vir: Eurostat


Brošura je objavljena TUKAJ.