Strukturna statistika plač, Slovenija, 2006 – ZAČASNI PODATKI

Oblika za tisk

Razlika med povprečnimi plačami moških in žensk največja v dejavnosti finančno posredništvo (J)

Na ravni Slovenije so plače žensk v letu 2006 v povprečju dosegale 93,1 % povprečne mesečne bruto plače moških. V primerjavi z letoma 2004 in 2005 se razlika počasi zmanjšuje. Če primerjamo plače med spoloma po področjih dejavnosti pa ugotovimo, da je bila razlika med povprečno plačo žensk in plačo moških tako kot že vrsto let največja v dejavnosti finančno posredništvo (J), in sicer za približno 176.000 tolarjev (736 evrov), enako razmerje med žensko in moško plačo (69,3 %) je bilo tudi v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (N), najmanjša razlika med plačama po spolu pa je bila v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (I), kjer je bila razlika 10.000 tolarjev (42 evrov). V dejavnosti J je bilo zaposlenih dvakrat toliko žensk kot moških, vendar na razliko med povprečnimi plačami vpliva tudi izobrazbena in poklicna struktura. V dejavnosti J je tako imelo srednjo izobrazbo skoraj 52 % moških in skoraj 60 % žensk, višjo ali visoko izobrazbo pa več kot 46 % moških in 38 % žensk. Kljub manjši zastopanosti moških v tej dejavnosti, jih je bilo na vodilnih delovnih mestih več kot žensk, direktorjev pa kar skoraj trikrat več kot direktoric.

Najmanjša razlika med povprečno plačo moških in plačo žensk je bila v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze (I), in sicer 10.000 SIT (42 EUR) v prid žensk. Delež žensk v tej dejavnosti je bil le 24 % in več kot četrtina jih je delala v dejavnosti javne pošte, skoraj 31 % moških v tej dejavnosti pa je delalo v dejavnosti cestnega tovornega prometa. Ženske so v tej dejavnosti v glavnem opravljale bolje plačana dela, saj jih je bilo več kot 77 % v glavnih poklicnih skupinah 3 (tehnice in druge strokovne sodelavke) in 4 (uradnice), medtem ko je bilo skoraj 44 % moških v glavni poklicni skupini 8 (upravljavci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljavci).

Ženske so imele višje plače od moških še v dejavnosti gradbeništvo (F), kar je bila posledica nizke zastopanosti žensk ter različne izobrazbene in poklicne strukture spolov. Vendar pa je v zadnjih letih opaziti zniževanje te razlike za približno odstotno točko na leto. Tako se je razlika, ki je v letu 2004 znašala 17,7 odstotka, v letu 2006 zmanjšala na 15,8 odstotka v prid žensk.

Mladi zaposleni s podpovprečnimi plačami

Primerjava plač po starostnih razredih pokaže, da mladi v starostnih skupinah od 15 do vključno 24 in od 25 do vključno 34 let starosti ne dosegajo povprečne bruto plače na ravni Slovenije. V starostni skupini od 35 do vključno 44 let, v kateri je tudi bil največji delež, tretjina, vseh zaposlenih, so bile povprečne plače le nekaj tolarskih tisočakov nad državnim povprečjem. Z višanjem starosti se povišujejo tudi povprečne bruto plače, vendar hkrati pada število zaposlenih. Najvišje povprečne plače so tako bile v starostni skupini od 55 do vključno 64 let starosti, v kateri je bilo 6,9 % vseh zaposlenih (30 tisoč moških in 10 tisoč žensk), oziroma v starostni skupini 65 let starosti in več, v kateri pa je bilo le še 0,1 % zaposlenih, kar je posledica upokojevanja, saj je po podatkih ZPIZ povprečna starost ob starostni upokojitvi bila 57 let in 4 mesece za ženske in 61 let in 8 mesecev za moške.

Nadpovprečne bruto plače le v osrednjeslovenski regiji

Povprečno mesečno bruto plačo v letu 2006 na ravni Slovenije so presegli le v osrednjeslovenski regiji, in sicer za 14,5 %, kjer je bila zaposlena slaba tretjina vseh zaposlenih. V preostalih regijah so bile plače podpovprečne; najnižje so bile v pomurski regiji, kjer so dosegle le dobrih 82 % slovenskega povprečja, hkrati pa je bila povprečna mesečna bruto plača tam za več kot 28 % nižja od plače v osrednjeslovenski regiji.

• Povprečne mesečne bruto plače po področjih dejavnosti in spolu, Slovenija, 2006.xls, 32kB
• Povprečne mesečne bruto plače po statističnih regijah dela in prebivališča in po spolu, Slovenija, 2006.xls, 52kB