Konferenca evropskih statistikov, od 10. do 12. 6. 2008 v Parizu

Oblika za tisk

Konferenca evropskih statistikov (CES) pri Ekonomski komisiji za Evropo v okviru Združenih narodov (UNECE) ima v skladu s priporočili Statistične komisije ZN pomembno vlogo pri izboljševanju nacionalnih statistik, njihove mednarodne primerljivosti in tudi pri zmanjševanju bremen, ki nastajajo pri poročanju mednarodnim organizacijam.

56. zasedanje Konference evropskih statistikov poteka od 10. do 12. junija 2008 v Parizu. V uvodni temi udeleženci obravnavajo podrobni pregled, ki ga je pripravil Biro CES, za obdobje zadnjih pet let, in sicer za poslovno statistiko, statistiko življenjske ravni in revščino, za statistiko spolov in kulture ter okoljsko statistiko in za področje statističnih metapodatkov.

Po obravnavi Poročila o statističnem programu za leto 2007 in tudi načrtov za leto 2008 bodo udeleženci razpravljali še o vplivu globalizacije na nacionalne račune, predstavljeno pa bo tudi poročilo o napredku, doseženem na tem področju.

Osrednji temi 56. zasedanja sta seminarja o strateških zadevah, povezanih z merjenjem mednarodnih transakcij, in pa o merjenju gibanj prebivalstva in integracije tega prebivalstva v globalizirani svet:

• Seminar o mednarodnih transakcijah in ustreznem merjenju le-teh je pripravil Mednarodni denarni sklad v sodelovanju z Ameriškim birojem za ekonomske analize (BEA). Namen tega seminarja je vzpostaviti možnosti za sodelovanje med državami pri merjenju pretoka blaga, storitev, prihodkov in finančnih tokov. Seminar je razdeljen v več vsebinskih sekcij in tisto, ki obravnava institucionalno ureditev zbiranja statistike računov na mednarodni ravni, bo vodila generalna direktorica Statističnega urada RS mag. Irena Križman. Ob tem bo kot zgled dobre prakse predstavila tudi sodelovanje med inštitucijami, pooblaščenimi za izvajanje slovenske državne statistike na področju makroekonomskih statistik.

• Tematika drugega seminarja, ki sta jo pripravila Zvezni statistični urad Nemčije in Eurostat, pa je posvečena izzivom v prihodnosti, ki jih bodo morali sprejeti statistični uradi pri merjenju gibanj prebivalstva in integracije tega prebivalstva v okolja. Posledica večjih gibanj prebivalstva, in s tem povezanih precejšnih sprememb v sestavi prebivalstva, so tudi bolj raznorodne družbe – in razumljiva je potreba po poznavanju sestave prebivalstva in tudi merjenju vzrokov in učinkov teh tokov prebivalstva, ki vplivajo na trg dela, dohodek, sheme upokojevanja in blagostanje.