Nova definicija prebivalstva

Oblika za tisk

Razlogi za poenotenje definicije prebivalstva v Evropski uniji

Za ustrezno in učinkovito izvajanje migracijskih politik v Skupnosti so za področje selitev in azila potrebne izčrpne in primerljive statistike držav članic EU. Pri spremljanju meddržavnih selitev in mednarodni zaščiti oseb z vlogami za azil imajo zdaj nacionalne statistike v EU različne prakse in v svojih metodologijah upoštevajo mednarodna priporočila Združenih narodov po lastni presoji in glede na svoje zmožnosti.

Potreba po usklajenih statističnih podatkih na ravni EU se je še okrepila ob njeni širitvi. Da bi zagotovila boljšo kakovost in primerljivost teh podatkov na ravni EU ter pravočasno izmenjavo podatkov med državami članicami, je Evropska komisija pripravila Uredbo o statistikah selitev in mednarodni zaščiti. Ta je stopila v veljavo konec julija 2007 in jo bodo države članice pričele postopoma uvajati v nacionalne statistike v letu 2008. Posledica metodoloških zahtev iz te Uredbe je sprememba definicije prebivalstva v statistiki, ki bo postala enotna v vseh državah članicah EU, načini zbiranja podatkov pa so prepuščeni samim državam oz. njihovim statističnim uradom.

Slovenija, ki je registrsko usmerjena država, ima poleg Centralnega registra prebivalstva na voljo od leta 2007 tudi Register tujcev – oba registra Statističnemu uradu RS omogočata spremljanje podatkov o vseh kategorijah prebivalstva po novi definiciji.

Statistično spremljanje prebivalstva Slovenije do vključno leta 2007

Po definiciji prebivalstva, ki jo Statistični urad uporablja od 30. 6. 1995, štejemo med prebivalce Slovenije: 

• državljane Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča;
• tujce z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče;
• tujce z izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki imajo prijavljeno začasno prebivališče;
• tujce z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki imajo v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče; 
• osebe, ki sta jim bila po Zakonu o azilu (Uradni list RS, št. 51/06) priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji (begunci).

Prebivalstvo Slovenije po novi metodologiji

Prebivalci Republike Slovenije so osebe s prijavljenim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne v tujini eno leto ali več. Državljanstvo osebe pri tem ni pomembno.

Pomembnejše značilnosti te definicije so: 

• pri pripravi statistik o številu prebivalcev za državljane Slovenije in tujce uporabljena enotna merila; 
• osnova koncepta je t. i. običajno prebivališče, ki v primeru Slovenije vključuje stalno ali začasno prebivališče; 
• ključno merilo za določitev običajnega prebivališča je upoštevanje enoletnega prebivanja, in sicer so v prebivalstvo vključene osebe, ki v Sloveniji dejansko prebivajo eno leto ali več, in osebe, ki imajo v Sloveniji namen prebivati eno leto ali več. Pri osebah s stalnim prebivališčem se sklepa, da je njihov namen prebivanja na prijavljenem stalnem prebivališču eno leto ali več, pri osebah z začasnim prebivališčem pa se o namenu trajanja prebivanja sklepa iz trajanja veljavnosti prijavljenega začasnega prebivališča.

Posledice uvedbe spremenjene definicije prebivalstva

Z uvedbo nove definicije prebivalstva bo v Sloveniji prišlo do spremembe v številu in sestavi prebivalstva pa tudi v prikazu razporeditve prebivalstva po regijah, občinah in nižjih teritorialnih ravneh.

Število prebivalcev v Sloveniji bo po prvih predhodnih izračunih v primerjavi s podatki po dosedanji definiciji prebivalstva upadlo za 15.597 oseb ali za 0,8 %. Razlog za zmanjšanje števila so kratkotrajni priseljenci, ki so bili do sedaj vključeni v prebivalstvo Slovenije takoj ob prijavi prebivališča. Po novem bodo te osebe v prebivalstvo vključene šele z dnem, ko bodo prijavile prebivališče z namenom prebivanja v Sloveniji leto dni ali več. Med kratkotrajnimi priseljenci prevladujejo predvsem moški, zato se bo njihovo število znižalo za 14.091 oz. za 1,4 %, število žensk pa se bo zmanjšalo za 1.506 oz. za 0,1 %.

Razmerje med moškimi in ženskami se bo po novi definiciji še bolj spremenilo v korist žensk, vendar ne toliko, da bi se spremenila razporeditev po starosti. Še vedno bo delež moških, mlajših od 60 let, višji od deleža žensk, po tej starosti pa se razmerje obrne. Skladno s trenutno veljavno definicijo živi v Sloveniji 49,4 % moških in 50,6 % žensk, ob upoštevanju nove definicije pa bo konec leta 2007 v Sloveniji živelo 49,1 % moških in 50,9 % žensk. Med kratkotrajnimi priseljenci po starosti prevladujejo mlajše osebe, zato se bo po novi definiciji zmanjšalo predvsem število prebivalcev v starosti med 20. in 39. letom. Od skupaj dobrih 15 tisoč oseb, za kolikor se bo zmanjšalo število prebivalcev, več kot dve tretjini (10.595 oseb) sodita v omenjeno starostno skupino.

Povprečna starost se na ravni države ob upoštevanju nove definicije prebivalstva ne bo bistveno spremenila: povečala se bo za 0,1 leta, in sicer zaradi izločitve moških iz mlajših starostnih skupin. Indeks staranja, ki predstavlja razmerje med številom prebivalcev, starih 0-14 let, in številom prebivalcev, starih 65 let ali več, se bo povečal za 0,3.

Spremembe v številu prebivalcev po občinah

Po predhodnih izračunih se bo število prebivalcev po spremembi definicije povečalo v 26 občinah, nespremenjeno bo ostalo v 2 občinah, v 182 pa se bo zmanjšalo. Razloga teh sprememb sta: 

• razporeditev prebivalcev na naslov začasnega prebivališča, kadar imajo poleg stalnega tudi začasno prebivališče, v katerem prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več;
• izločitev tistih prebivalcev, ki ne zadostijo merilu navzočnosti ali namena prebivanja leto dni ali več.

Med občinami, kjer se bo število prebivalcev relativno najbolj zmanjšalo, bo ta upad na račun prebivalcev v starostnih skupinah 15-19 in 20-24 let. V tej mlajši populaciji so zlasti dijaki in študentje, ki v kraju šolanja prijavijo začasno prebivališče za čas enega leta ali več. V absolutnem smislu pa bo upad prebivalcev največji v občinah Velenje, Celje in Koper, za katere je značilen nadpovprečni delež tujcev.

Prebivalstvo bo relativno najbolj naraslo v številčno majhnih občinah (z do 3000 prebivalci), v katerih so pogosto ustanove kot so domovi za starejše občane, zavodi za usposabljanje otrok, mladostnikov in drugih oseb z motnjami v razvoju ali druge podobne ustanove. Po Zakonu o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 59/2006) in noveli tega zakona (Uradni list RS, št. 111/2007) je namreč ustanova dolžna osebo v roku treh dni po nastanitvi v ustanovi prijaviti na naslov začasnega prebivališča. Po predlagani definiciji se take osebe vključi v prebivalstvo po naslovu začasnega prebivališča, ob pogoju, da tam prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več. V absolutnem smislu se bo število prebivalcev najbolj povečalo v Ljubljani in Mariboru.

Vpliv nove definicije na demografske kazalnike

Ker bo sprememba definicije prebivalstva vplivala na zmanjšanje skupnega števila prebivalcev Slovenije, bodo tudi vrednosti demografskih kazalnikov spremenjene. Upad števila prebivalcev v splošnem pomeni, da bodo kazalniki računani na prebivalstvo nekoliko višji.