Zaposlene osebe po velikosti bruto plače, Slovenija, 2007

Oblika za tisk

Višjo bruto plačo od povprečne prejema v Sloveniji le vsaka tretja zaposlena oseba

Po podatkih za september 2007 je povprečna slovenska bruto plača znašala 1 259,07 EUR; dobra tretjina (36,5 %) zaposlenih oseb v Sloveniji je prejela bruto plačo, ki je bila višja od tega zneska, dve tretjini (63,5 %) zaposlenih oseb pa sta prejeli bruto plačo, ki je bila nižja od tega zneska; minimalno bruto plačo, ta je tedaj znašala 538,53 EUR, pa je prejelo 3,4 % zaposlenih oseb.

Bruto plača večine zaposlenih oseb v večini dejavnosti je bila nižja od povprečne

Delež zaposlenih oseb z bruto plačo, višjo od povprečne slovenske, je lani v celotni Sloveniji znašal 36,5 %, v devetih področjih dejavnosti pa je bil ta delež višji.

V naslednjih področjih dejavnosti je višjo bruto plačo od povprečne prejelo od polovice do dveh tretjin zaposlenih oseb: predvsem zaradi težkih pogojev dela v dejavnosti rudarstvo, zaradi ugodnejše izobrazbene strukture pa v dejavnostih izobraževanje, finančno posredništvo, oskrba z elektriko, plinom, vodo, javna uprava, obramba, socialno zavarovanje in druge javne, skupne in osebne storitve.

V preostalih dejavnostih so razmere v tem pogledu drugačne: v dejavnostih promet, skladiščenje, zveze, zdravstvo in nepremičnine, najem, poslovne storitve so bile bruto plače nekoliko višje od povprečne bruto plače v Sloveniji (to je v veliki meri odraz kadrovske sestave; ta je namreč v teh treh dejavnostih zelo raznovrstna); v šestih dejavnostih pa je bilo razmerje med tistimi zaposlenimi, katerih bruto plača je bila višja, in tistimi, katerih bruto plača je bila nižja od slovenskega povprečja, slabše kot v celotni Sloveniji. Za gostinstvo, ribištvo in kmetijstvo velja, da so to delovno intenzivne dejavnosti z večjim proizvodnim tveganjem, zlasti še kmetijstvo in delno ribištvo, in da je delež zaposlenih z višjo stopnjo izobrazbe v teh dejavnostih znatno manjši od deleža manj kvalificirane delovne sile. Zato je delež zaposlenih oseb z nižjimi plačami v tem segmentu gospodarstva večji kot drugod, posledica tega pa je tudi večja fluktuacija. Zaradi naštetih značilnosti za delovna mesta v teh dejavnostih zlasti med bolj izobraženimi ni posebnega zanimanja.

Razmerje med tistimi zaposlenimi, katerih bruto plača je bila višja, in tistimi, katerih bruto plača je bila nižja od slovenskega povprečja, je bilo le v dveh statističnih regijah ugodnejše kot v celotni Sloveniji

Razmerje med deležem zaposlenih z bruto plačo, višjo od povprečne, in deležem zaposlenih z bruto plačo, nižjo od povprečne, je bilo najbolj izenačeno v osrednjeslovenski statistični regiji. V tej regiji se namreč nahajajo pomembnejše ustanove, poslovna središča in sedeži večjih podjetij z najbolje plačanimi delovnimi mesti in v opazovanem obdobju so bile tu bruto plače skoraj polovice zaposlenih oseb višje od slovenskega povprečja, to je za 9,7 odstotne točke več kot v celotni Sloveniji. V obalno-kraški statistični regiji pa je bil delež zaposlenih, katerih bruto plača je bila višja od povprečne slovenske, za 0,9 odstotne točke večji kot v celotni Sloveniji.

V vseh preostalih statističnih regijah so bile razmere drugačne. V osrednjeslovenski statistični regiji je na primer opisano stanje v veliki meri odraz velikega števila delovnih mest, za katera se zahteva visoka izobrazba, v pomurski in notranjsko-kraški statistični regiji pa je takih delovnih mest veliko manj. Zlasti v pomurski statistični regiji prevladujejo delovno intenzivne panoge (kmetijstvo in nekaj industrije), zato je bila bruto plača kar dobrih treh četrtin (75,1 %) tam zaposlenih nižja od povprečne slovenske; v notranjsko-kraški regiji pa je tolikšno bruto plačo prejelo 70,9 % zaposlenih oseb.

Bruto plače v javnem sektorju so bile višje, v zasebnem sektorju pa nižje od povprečne v Sloveniji

Bruto plača v javnem sektorju je bila v opazovanem obdobju v povprečju za 17,7 % višja, v zasebnem pa za 9,2 % nižja od povprečne. Delež zaposlenih oseb z najnižjimi plačami je v zasebnem sektorju znašal 7,1 % in je bil skoraj šestkrat večji kot v javnem sektorju; tam je namreč ta delež znašal 1,2 %. Povprečne bruto plače v zasebnem sektorju so septembra 2007 zaostajale za plačami v javnem sektorju skoraj za četrtino. Vendar pa je bil tedaj delež najbolje plačanih zaposlenih oseb v zasebnem sektorju za 0,5 odstotne točke višji kot v javnem sektorju (le 1,2 % zaposlenih oseb).