1. oktober - mednarodni dan starejših

Geslo Združenih narodov: »Starejši ljudje – nova moč za razvoj« 

 Leta 1950 je bilo na svetu 8 % prebivalstva v starostni skupini starejših, leta 2000 je bila že vsaka deseta oseba stara najmanj 60 let; do leta 2050 bo po napovedih Združenih narodov toliko star vsak peti človek, do leta 2150 pa vsak tretji. Večino starejših ima trenutno Azija (53 %), s 25 % pa ji sledi Evropa; do leta 2025 bo skoraj tretjina evropskega prebivalstva starejša od 60 let.

Po podatki ZN se starostna skupina starejših v svetu vsako leto poveča za 2 %; to pomeni, da narašča precej hitreje kot celotno število prebivalstva. Po pričakovanjih bo v obdobju 2025-2030 dosegla 2,8-odstotno letno rast.

Tudi Slovenija sodi med države z vedno starejšim prebivalstvom: delež oseb, starejših od 65 let, je že ob popisu 1991 presegel 11 %, do leta 2002 se je povečal na 14,7 %, ob koncu leta 2006 pa je bilo pri nas 15,9 % starejših od 65 let, kar pomeni, da je toliko starih že skoraj 320.000 prebivalcev Slovenije.

Indeks staranja, to je razmerje med tema dvema starostnima skupinama prebivalcev, je v Sloveniji presegel 100: leta 2006 je znašal 113,7; pomeni, da je konec leta 2006 v Sloveniji na 100 prebivalcev, starih manj kot 15 let, živelo skoraj 114 oseb, starih 65 let ali več.

Starejše prebivalstvo se tudi samo stara

Danes najhitreje naraščajoča starostna skupina prebivalstva v svetu so najstarejši, to so tisti, ki so že dosegli starost 80 let in več. Ta starostna skupina naraste na leto za 3,8 % in predstavlja več kot desetino (11 %) števila vseh starejših prebivalcev sveta. Do sredine enaindvajsetega stoletja bo po pričakovanjih starih 80 let in več že ena petina vseh starejših (več kot 19 %). Število stoletnikov (starih 100 let ali več) pa se bo povečalo 15-krat, s približno 145 000 v letu 1999 na 2,2 milijona do leta 2050.

Vzroki staranja prebivalstva

Največja vzroka staranja prebivalstva sta upadanje rodnosti in podaljševanje življenjske dobe prebivalstva v daljšem obdobju: v Sloveniji se je v zadnjih 50 letih število rojstev skoraj prepolovilo, življenjska doba pa se je podaljšala za 16 let.

Število otrok v Sloveniji v starosti 0–14 let in njihov delež v starostni sestavi prebivalstva se hitro zmanjšujeta, število prebivalcev v starosti 65 let ali več pa se hitro povečuje. V zadnjih enajstih letih se je delež otrok med prebivalstvom zmanjšal z 18,4 % leta 1995 na 14,0 % leta 2006, delež starega prebivalstva pa se je povečal z 12,3 % na 15,7 %. Leta 2003 je bilo v Sloveniji število prebivalcev, starih 65 let in več, prvič večje od števila otrok.

Povprečna starost prebivalstva Slovenije

Po kazalniku povprečne starosti prebivalstva se je prebivalstvo Slovenije začelo starati sredi 20. stoletja. Leta 1931, ko je bila na ozemlju današnje Slovenije povprečna starost prebivalstva 23,3 leta (moških 22,3 in žensk 24,1 leta), so bile ženske povprečno 1,8 leta starejše od moških. Tri desetletja pozneje je bila povprečna starost prebivalstva že 32,0 let (moških 30,6 in žensk 33,3 leta), in so bile ženske v povprečju 2,7 leta starejše od moških. Ob popisu leta 1991, ko so bili ljudje v Sloveniji povprečno stari 36,4 leta ( moški 34,7 in ženske 38,0), pa so bile ženske povprečno 3,3 leta starejše od moških. Konec leta 2006 se je povprečna starost prebivalstva zvišala na 40,8 leta (žensk 42, 5 let in moških 39,2 leta).

Povprečna življenjska doba moških in žensk je vse daljša

Ker se pričakovano trajanje življenja podaljšuje, je vse več ostarelih ljudi. V zadnji polovici 20. stoletja se je življenjska doba posameznika podaljšala za 20 let, a so med posameznimi državami velike razlike. V manj razvitih državah lahko moški, ki so že dosegli starost 60 let, pričakujejo samo še 14, ženske pa 16 let življenja, medtem ko je v bolj razvitih predelih pričakovano trajanje življenja pri 60 letih za moške 18 let, za ženske pa 22 let.

V vseh državah članicah EU bo pričakovano trajanje življenja žensk leta 2050 po predvidevanjih višje od 80 let. Leta 2005 je bila v državah EU-27 razlika med pričakovanim trajanjem življenja žensk in moških okrog 6 let (81,5 leta za ženske in 75,4 leta za moške); največje razlike so bile v Litvi in Latviji (12 let), najmanjše na Malti in v Združenem kraljestvu ter na Nizozemskem in Švedskem (4 leta).

V Sloveniji lahko leta 1995 rojene deklice pričakujejo, da bodo v povprečju živele skoraj 78 let, dečki pa dobrih 70 let. Pred tridesetimi leti rojene ženske se lahko nadejajo starosti 73 let, moški pa le 65 let. Leta 2005 rojene deklice lahko pričakujejo, da bodo živele že 81,3 leta, dečki pa 74,1 leta. Med območji v Sloveniji so pri vrednostih pričakovanega trajanja življenja prebivalstva precejšnje razlike: od 75,5 leta v jugozahodni Sloveniji do 72,0 let v Prekmurju. Do leta 2050 naj bi se ti vrednosti povečali na 85,2 leta za deklice in 79, 8 leta za dečke.

Danes se tudi Slovenija - tako kot vsa Evropa - ukvarja s problemi brezposelnosti, v prihodnjih letih se zaradi staranja prebivalstva na tem področju napoveduje »demografski šok«. Ker postaja Evropa skupnost starajočega se prebivalstva, bo namreč sčasoma začelo še bolj primanjkovati delovne sile. Število delovno aktivnih prebivalcev se bo v Evropi po predvidevanjih do leta 2030 zmanjšalo za skoraj 7 odstotkov (21 milijonov). Odstotek vzdrževanih (otrok do 14 let in starejših od 64 let) pa se bo z 49 % povečal na 66 %. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje je bilo leta 2004 v Sloveniji med delovno aktivnim prebivalstvom brezposelnih 11,9 %; brezposelnih delovno aktivnih, starih do 26 let, pa je bilo 26,2 %. V letu 2006 pa se je stopnja registrirane brezposelnosti v primerjavi z letom 2005 zmanjšala za 0,8 odstotne točke in je bila 9,4 %. Med tistimi registriranimi brezposelnimi osebami, ki so se zaposlile v Sloveniji v zadnjih desetih letih, se je delež oseb, starih 50 let ali več, povečal s 3,2 % leta 1997 na 9,8 % leta 2006. Istega leta je bilo v Sloveniji med osebami, starimi 50 let ali več, 12,4 % brezposelnih (14,9 % moških in 10.4 % žensk)

Tako je delež »aktivnih starejših« med zaposlenimi vedno večji in tako ti pomenijo vedno večjo družbeno moč. Čeprav število starejšega prebivalstva raste, večinoma to niso bolniki, potrebni nege, ampak so zaradi vedno boljših življenjskih razmer in boljšega zdravja še »aktiven del prebivalstva«. Slovenija je med državami EU po povprečni dobi starosti ob izstopu državljanov iz delovnega kontingenta (56,2 leta) na prvem mestu, medtem ko se v povprečju najpozneje upokojujejo na Irskem (64,6 leta). V Sloveniji je bila v letu 2006 povprečna starost ob upokojitvi starostnih in invalidskih upokojencev v Sloveniji najnižja v EU (59,6 leta za starostne in 52.4 leti za invalidske).

V EU-25 je bila v letu 2005 povprečna stopnja zaposlenosti starejših (55-64 let) 42,5-odstotna, v EU-15 pa 44,1-odstotna. Povprečna stopnja zaposlenosti starejših v Sloveniji je bila po podatkih EUROSTATA 30,7 % (29 % leta 2004, 23,5 % leta 2003; za ženske pa še znatno nižja), kar je še daleč od cilja EU (v okviru Smernic zaposlovanja št. 17), 50 % skupne povprečne stopnje zaposlenosti starejših do leta 2010.

Dobra četrtina slovenskega prebivalstva so upokojenci

V letu 2006 so upokojenci v celotnem številu prebivalcev Slovenije predstavljali 26,7 %, kar je za 0,2 odstotne točke več kot leta 2005. V strukturi upokojencev so leta 2006 invalidski upokojenci predstavljali 17,9 %, največ, t. j. 60,1 %, starostni, družinski ter vdovski upokojenci 17,2 %, vsi ostali (vojaški, prejemniki akontacij pokojnin, kmečkih po SZK, državni) pa 4,8 %.

Zmogljivost domov za starejše v Sloveniji

V letu 2005 je bilo v slovenskih domovih za ostarele 13.641 oseb. Prevladovale so osebe, stare 80 let ali starejše (55,1%). Najpogostejši razlog za sprejem v dom je bila njihova starost (64,3 % oskrbovancev), a je bilo med njimi 82,5 % tudi bolnih. V istem letu je bilo za sprejem v domove oddanih 21.747 prošenj, od katerih so jih ugodno rešili 23,3 %. Domovi za starejše so polno zasedeni. Število prošenj za sprejem iz leta v leto narašča, čedalje daljše je tudi čakanje na prosto posteljo. Skoraj tri četrtine mest v domovih za starejše so v letu 2005 “zasedle” ženske (74,1 %).