Kazalo spletne strani Zacetna stran Kontakt English version
 
 Demografsko socialno področje

je opisano s podatki o prebivalcih, o njihovi življenjski ravni, socialni in zdravstveni varnosti, ter s podatki o aktivnosti in življenjskem slogu prebivalstva.
 

 Ekonomsko področje

združuje proizvodne in storitvene dejavnosti, s podatki pa je predstavljena celotna ekonomska aktivnost.
 

 Okolje in naravni viri

so predstavljeni s podatki kmetijstva in ribištva, gozdarstva in lova, ozemlja in podnebja ter kazalniki za okolje in energetiko.
 

 Splošno

prikazuje geografske in upravno-prostorske delitve Slovenije, volilno statistiko in informacije o dejavnosti Statističnega urada RS.

SI-STAT podatkovni portal
na enem mestu vsebuje povezave do vseh statističnih podatkov.

Banka statističnih podatkov

vsebuje vnaprej pripravljene standardne tabele in ponuja možnost samostojne priprave tabel.
 

Evropski statistični podatki
Nudimo vam pomoč pri dostopu do brezplačnih podatkov, objavljenih na spletni strani Eurostata.

Metodologije
Vprašalniki, Metodološka pojasnila, Intrastat, Zbiranje podatkov o plačah, EU-SILC
 
Elektronsko poročanje
 
Statistična terminologija
 
Klasifikacije (Klasje)
za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike.

» Javni razpisi
» Delovna razmerja
 



Svetovni dan Zemlje 2012

20. april 2012, Posebna objava
Dodaj ali deli...
Oblika za tisk

Industrija je v Sloveniji v letu 2010 proizvedla več kot 3 milijone ton odpadkov in skoraj 15 milijonov m3 odpadne vode. Istega leta je bila preskrba z vodo v industriji ocenjena na 901 milijona m3. Industrija je v letu 2010 vložila v aktivnosti za varstvo okolja skoraj 91 milijonov EUR.

22. april je svetovni dan Zemlje. Praznuje se na pobudo civilnih družb, po vsem svetu. Slogan letošnjega svetovnega dneva Zemlje bo: »Mobilizirajmo Zemljo«. Ta misel naj pove, da Zemlja ne bo čakala. Zdi se namreč, da so bila okoljska vprašanja zaradi globalne ekonomske krize postavljena na stranski tir, posledice čezmernega obremenjevanja okolja pa so čedalje hujše in številnejše.

Industrijska revolucija je pospešila naseljevanje in zbiranje ljudi v mestih, kjer sta se razvijali obrt in industrija. Z rastjo proizvodnje in z naraščanjem porabe energije se je povečevalo tudi onesnaževanje zraka, vode in tal. Kljub neprestanemu okoljskemu ozaveščanju in upadanju proizvodnje zaradi svetovne ekonomske krize je industrija še vedno glavni krivec za obremenjevanje okolja.

Evropska komisija je predlagala državam članicam EU štiri oblike aktivnosti, s katerimi bi v okviru skupnega evropskega trga poleg gospodarskega razvoja države pomagale hitreje doseči okoljevarstvene cilje. To so: uvedba direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja (IPPC), sklepanje okoljevarstvenih dogovorov, uvedba sistemov za ravnanje z okoljem (EMS) in označevanje okolju prijaznih izdelkov.

Vlaganja v varstvo okolja v industriji so po letu 2007 upadala

Industrija v Sloveniji (tj. rudarstvo, predelovalne dejavnosti ter oskrba z električno energijo in plinom; dejavnost oskrba s paro in vročo vodo je izvzeta) je v letu 2010 vložila skoraj 91 milijonov EUR v aktivnosti na področju varstva okolja ali približno 6 % od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva. V zadnjih dveh opazovanih letih je industrija te investicije zmanjšala: v letu 2010 je investirala v varstvo okolja 39 % manj sredstev kot leta 2007, ko so investicije za varstvo okolja v industriji dosegle najvišjo vrednost.

Grafikon 1: Investicije industrije za varstvo okolja ter njihov delež od celotnih bruto investicij industrije v nova in rabljena osnovna sredstva, Slovenija


Vir: SURS

Po ocenah Eurostata za leto 2006 so investicije za varstvo okolja v dejavnosti rudarstvo in v predelovalnih dejavnostih v EU-27 znašale skoraj 12 milijard EUR.

Industrija povzroči več kot polovico vseh izpustov toplogrednih plinov

V Sloveniji je bilo v letu 2009 iz industrije izpuščenih v ozračje za okoli 9.500 Gg ekvivalenta CO2 toplogrednih plinov ali 56 % količine vseh izpustov toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti. Največ izpustov toplogrednih plinov iz industrije je izviralo iz dejavnosti oskrba z električno energijo (67 %), veliko tudi iz predelovalnih dejavnosti (29 %), najmanj pa iz dejavnosti rudarstvo (4 %). V letu 2009 so se izpusti toplogrednih plinov opazno zmanjšali; v industriji so se v letu 2009 glede na leto 2008 zmanjšali za 11 %. Najverjetneje je bil tolikšen upad posledica gospodarske krize v Sloveniji in po svetu.

Grafikon 2: Izpusti toplogrednih plinov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in delež izpustov iz industrije, Slovenija


Vir: SURS

Po ocenah Evropske okoljske agencije (EEA) so izpusti toplogrednih plinov v EU-27 v letu 2009 znašali 4.600 milijonov ton ekvivalenta CO2 ali 7 % manj kot leta 2008. EEA spremlja izpuste toplogrednih plinov glede na izvor, vendar ne po dejavnosti, v kateri so nastali, temveč procesno, glede na nomenklaturo SNAP (Standardna nomenklatura virov emisij). 59 % v letu 2009 v EU-27 nastalih izpustov toplogrednih plinov je nastalo pri proizvodnji energije, 20 % pri transportu, 10 % v kmetijstvu, 7 % v industrijskih procesih in 3 % pri uporabi topil in drugih proizvodov ter pri ravnanju z odpadki.

Več kot tretjina odpadkov iz industrije se reciklira v podjetjih (interno)

V Sloveniji so v letu 2010 v industriji nastali več kot 3 milijoni ton odpadkov ali 56 % od celotne količine odpadkov, nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Količine odpadkov iz industrije se zmanjšujejo, v letu 2010 so se glede na leto 2009 zmanjšale za 4 %, v letu 2009 pa glede na leto 2008 za 3 %. Podoben trend se kaže tudi pri celotni količini odpadkov iz proizvodih in storitvenih dejavnosti.

Od odpadkov, ki so v letu 2010 nastali v industriji, je bilo interno predelanih 42 %, interno odstranjenih 12 %, v nadaljnje ravnanje z odpadki je bilo oddanih 40 % teh odpadkov, preostalih 6 % pa je bilo začasno skladiščenih ali izvoženih v tujino. V okviru interne predelave je bilo v letu 2010 recikliranih oz. znova vključenih v proizvodni proces več kot 1 milijon ton odpadkov ali 36 % od celotne količine v industriji nastalih odpadkov. Delež od celotne količine odpadkov, ki so nastali v industriji v letu 2009 in so bili interno reciklirani, je prav tako znašal 36 %.

Po podatkih Eurostata je industrija v EU-27 v letu 2008 proizvedla približno 1.160 milijonov ton odpadkov ali 49 % od vseh odpadkov, nastalih v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Razvrstitev količin odpadkov, ki so v EU-27 v letu 2008 nastale v industriji, kaže, da je največ odpadkov nastalo v dejavnosti rudarstvo (62 %), potem v predelovalnih dejavnostih (27 %), najmanj pa v dejavnosti oskrba z električno energijo (8 %). Količine odpadkov, ki nastajajo v EU-27 v industriji, se zmanjšujejo. V letu 2008 je v EU-27 v industriji nastalo 10 % manj odpadkov kot leta 2006 in 13 % manj kot leta 2004.

Grafikon 3: Odpadki iz industrije, EU-27


Vir: Eurostat

Največ odpadne vode v predelovalnih dejavnostih

V Sloveniji je bilo v letu 2010 za preskrbo z vodo v industriji po oceni načrpane okoli 901 milijon m3 vode; v tem podatku ni upoštevana voda, ki se v energetiki uporablja za pogon turbin. 93 % te vode je bilo namenjenih za preskrbo v dejavnosti oskrba z električno energijo; v tej dejavnosti se velike količine vode uporabljajo v hladilnih sistemih, nato pa se vračajo v okolje.

Poraba vode posledično pomeni nastanek odpadne vode. V Sloveniji je v letu 2010 nastalo v industriji skoraj 15 milijonov m3 odpadne vode, od tega 86 % v predelovalnih dejavnostih, 10 % v rudarstvu, 4 % pa v dejavnosti oskrba z električno energijo. V letu 2010 je v industriji nastalo za 16 % manj odpadne vode kot v letu 2009; podoben trend se je kazal tudi v letih 2009 in 2008.

Po podatkih EEA se v EU-27 44 % načrpane vode uporabi za proizvodnjo energije (večji del te vode se uporabi za hlajenje), 24 % za kmetijstvo, 21 % za javno oskrbo z vodo in 11 % za industrijo. Vendar pa te številke prikrivajo precejšnje razlike v porabi vode po različnih dejavnostih in v različnih regijah v državah članicah EU. Nemčija in Francija porabita več kot 40 % vse vode, ki se v EU-27 načrpa za porabo v predelovalnih dejavnostih.

Uvajanje sistemov za ravnanje z okoljem narašča

Kazalnik okoljske naravnanosti industrije ter drugih dejavnosti gospodarstva je tudi uvajanje t. i. sistemov za ravnanje z okoljem (standard 14001, shema EMAS, okoljski znak oz. okoljska marjetica). Prednost uvedbe teh sistemov ni le v tem, da se s tem zadosti okoljski zakonodaji in da se znižajo stroški, temveč da se poveča tudi konkurenčnost pri trženju izdelkov, tehnologij in znanj na mednarodnih trgih ter pri širjenju trga poslovanja podjetij.

Po podatkih Agencije RS za okolje je bilo v Sloveniji v letu 2009 registriranih 191 podjetij s spričevalom ISO 14001 na milijon prebivalcev, povprečje EU-27 pa je bilo 162 organizacij na milijon prebivalcev. Največ po standardu ISO 14001 registriranih podjetij na milijon prebivalcev sta imeli Švedska (449) in Češka republika (446).

Število slovenskih podjetij, ki so vključena v shemo EMAS, je v primerjavi z ISO 14001 skromnejše. V Sloveniji so bila do leta 2011 (vključno) podeljena tri spričevala EMAS. V EU-27 je bilo v shemo EMAS v letu 2011 v povprečju vključenih 9 organizacij z enim ali več spričevali po shemi EMAS na milijon prebivalcev. Največje število organizacij, registriranih po shemi EMAS na milijon prebivalcev, je bilo v evropskem merilu v letu 2011 v Avstriji (33), Španiji (26), Italiji (18), Nemčiji (17) in na Danskem (17).

Slovenija je v letu 2011 podelila 7 okoljskih znakov in se tako uvrstila nad povprečje EU-27. Leta 2011 je bilo v EU-27 podeljenih 1.150 okoljskih znakov, največ v Italiji (6,2 na milijon prebivalcev) in v Franciji (3,9 na milijon prebivalcev).
Avtorica:

Dodaj ali deli...
Prijavite se za prejemanje novic prek e-pošte

 

Zadnjih 10 novic v področju 'Okolje'

8.10.2014 Odpadki, Slovenija, 2013 - začasni podatki
26.9.2014 Davki v zvezi z varstvom okolja, Slovenija, 2012 – končni podatki
25.9.2014 Emisije v zrak, Slovenija, 2012 - končni podatki
24.9.2014 Izkoriščanje voda v industriji, Slovenija, 2013 – končni podatki
17.9.2014 Računi emisij v zrak, Slovenija, 2012
12.8.2014 Javna kanalizacija, Slovenija, 2013 – končni podatki
31.7.2014 Kazalniki zelene rasti
4.6.2014 Namakanje zemljišč, Slovenija, 2013 – končni podatki
3.6.2014 Svetovni dan varstva okolja 2014
27.3.2014 VODA - od izvira do izpusta

» Ostale zadnje novice v področju 'Okolje'
» Ostale zadnje novice
 
 
O avtorjih
© Statistični urad Republike Slovenije.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.