Rastlinska pridelava, Slovenija, 2011 - končni podatki

Pridelek strnih žit in koruznega zrnja dober

Podatki kažejo, da so slovenski kmetijski pridelovalci v letu 2011 na približno enakih površinah kot v letu prej pridelali skupno za 6,8 % več žitnega zrnja; pridelek je bil večji predvsem zato, ker so bili večji povprečni hektarski pridelki prav vseh vrst žit za zrnje. Skupni pridelek pšenice in pire, naših najpomembnejših krušnih žit, je bil približno enak pridelku, doseženemu v letu 2010, čeprav je bil pridelan na manjših površinah (za 7 %); povprečni pridelek teh dveh žit – ta je znašal 5,2 tone na hektar – je bil največji v zadnjih dvajsetih letih in za 18 % večji od zadnjega desetletnega povprečja. Pridelovalci rži, pri nas manj razširjenega krušnega žita, so v letu 2011 z le nekoliko večjih površin (za 1,6 %) kot v letu 2010 pospravili za 6,2 % večji pridelek. Dobro so obrodila tudi krmna žita; dosežena povprečna hektarska pridelka ječmena in tritikale sta bila največja doslej, in sicer sta znašala 4,5 oz. 4,4 tone na hektar. Zelo dobro je v letu 2011 obrodil tudi oves, saj je bil skupni pridelek za 12,6 % večji kot v letu prej. Koruzi za zrnje so bile v letu 2011 namenjene za desetino večje površine kot prejšnje leto, in ker je poleg tega še dobro obrodila (povprečni pridelek je bil precej višji), je bil pridelek koruznega zrnja kar za 12 % večji kot v letu 2010.

Pridelek suhih stročnic večji

Pridelek suhih stročnic je bil v letu 2011 večji kot v letu prej, in sicer predvsem zato, ker so bile pridelovanju krmnega graha, prevladujoče kulture med stročnicami za suho zrnje, namenjene več kot za petino (za 21 %) večje površine. Skupni pridelek krmnega graha je bil v primerjavi s pridelkom, doseženim v prejšnjem letu, večji kar za okrog 40 %. Pridelek fižola za zrnje pa je bil večji kot v letu prej predvsem zato, ker je ta stročnica dobro obrodila (povprečni pridelek na hektar je bil večji kot prejšnje leto).

Količina pridelanega krompirja kljub boljši letini manjša

V letu 2011 je bil dosežen dober povprečni pridelek krompirja: 26,4 tone na hektar; to je celo nekoliko več (za 4,3 %) od hektarskega pridelka krompirja, doseženega v prejšnjem, za to poljščino ugodnem letu. Kljub dobremu povprečnemu pridelku je bila količina v letu 2011 pridelanega krompirja za 5 % manjša od količine krompirja, pridelane v letu 2010, in sicer zato, ker so bile v letu 2011 posajene s to poljščino manjše površine kot v letu pred tem (za 11,3 %).

Pridelek industrijskih rastlin manjši kot prejšnje leto

Površine z oljnicami, prevladujočimi industrijskimi poljščinami, so bile v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 skupaj manjše za 6,5 %. Oljni ogrščici so pridelovalci v letu 2011 namenili za desetino manjše površine kot prejšnje leto; za približno enak odstotek je bil manjši tudi skupni pridelek te industrijske poljščine. Površine, namenjene za pridelavo buč za olje, so bile v letu 2011 – po stalnem povečevanju v zadnjih dvajsetih letih – nekoliko manjše kot v letu 2010 (za 7 %), skupni pridelek pa je bil kljub temu za 2,5 % večji. Tudi površine, namenjene za pridelavo sončnic, so se v zadnjih letih povečevale; v letu 2011 so bile več kot dvakrat večje kot pred petimi leti. V letu 2011 doseženi skupni pridelek sončnic je bil dober: 976 ton; to je kar dvakrat več od pridelka, doseženega v letu pred tem; delno so k temu prispevale večje površine (za 84 %), delno pa dober povprečni hektarski pridelek; ta je znašal 2,6 tone na hektar in je bil največji doslej. Med industrijske rastline spada tudi hmelj. Slovenski hmeljarji so po statističnih podatkih pospravili v letu 2011 približno za 4 % več pridelka kot prejšnje leto, čeprav je bil ta pridelan na 7,5 % manjših površinah kot prejšnje leto.

Pridelek zelene krme na njivah nekoliko večji, na trajnih travnatih površinah pa nekoliko manjši

Skupni pridelek na njivah pridelane zelene krme je bil v letu 2011 za 3,4 % večji kot v letu 2010, in sicer predvsem zaradi dobre letine silažne koruze. Povprečni hektarski pridelek silažne koruze je bil v letu 2011 46,5 tone; to je v primerjavi s povprečnim pridelkom, doseženim v zadnjih desetih letih, za četrtino več. Doseženi povprečni pridelek trav, travno-deteljnih in deteljno-travnih mešanic je bil v letu 2011 nekaj manjši od predhodnega (za 6 %). Manjši od predhodnega je bil tudi skupni pridelek (za 8 %) – delno zaradi slabše letine, delno zato, ker so bile manjše kot leto prej tudi skupne površine (za 3,7 %). Leto 2011 je bilo tudi nekoliko manj ugodno za pridelek detelje in lucerne; ta je bil skupno za približno 8 % manjši kot v letu 2010. Tudi skupni pridelek sena s trajnih travnatih površin je bil v letu 2011 manjši kot v letu 2010 (za 11,4 %) – delno zaradi manjših površin (za okrog 8 %), delno zaradi nekoliko slabšega povprečnega hektarskega pridelka (za 3,5 %).

Skupni pridelek zelenjadnic večji

Po podatkih o pridelavi zelenjadnic je bilo v letu 2011 v Sloveniji pridelanih 77.000 ton zelenjadnic, od tega okrog 43,000 ton ali 56 % za prodajo. Skupni pridelek zelenjadnic, tržnih in netržnih, je bil v letu 2011 za okrog 30 % večji kot v prejšnjem letu, predvsem zato, ker so jim bile namenjene večje površine. Podatki o povprečnih hektarskih pridelkih pri nas najbolj razširjenih zelenjadnic za leto 2011 kažejo, da je bila ta letina nekoliko slabša od predhodne.

Pridelek vseh sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih dober, pridelek oljk v oljčnikih nekoliko slabši

Pri izračunu količine pridelka sadja v intenzivnih sadovnjakih (razen jagod in oljk v oljčnikih) za leto 2011 smo upoštevali podatke o velikosti površin s sadjem, pridobljene iz Registra kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri izračunu pridelka jagod, oljk, poznega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih in grozdja pa podatke o številu dreves oziroma trt, pridobljene s Popisom kmetijstva 2010.

V intenzivnih sadovnjakih je bilo v letu 2011 pridelanega skupno za 6,8 % več sadja kot v letu prej. Še posebno dobro sta v tem letu obrodili zgodnji sadni vrsti, marelice in češnje. Skupni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil kar za dve tretjini, pridelek marelic pa za polovico večji kot v letu 2010. Tudi vse tri pri nas najbolj razširjene poznejše sadne vrste, jabolka, hruške ter breskve in nektarine, so v letu 2011 obrodile bolje kot v letu pred tem. Sadjarji so iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 5,2 % več jabolk, za petino več hrušk ter za desetino več breskev in nektarin. Tudi doseženi povprečni hektarski pridelki teh treh sadnih vrst kažejo, da je bila letina 2011 dobra, saj so vsi večji od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka posamezne omenjene sadne vrste. Od drugih stebelnih sadnih vrst so bolje kot v letu prej obrodile še češplje, slive in orehi. Pridelek orehov je bil v letu 2011 v intenzivnih sadovnjakih kar za četrtino večji od predhodnega. Bolje so obrodile tudi vrtne jagode; skupni pridelek je bil večji več kot za desetino.

Oljke so v letu 2011 slabše obrodile kot v letu pred tem. Povprečni pridelek – ta je znašal 1,9 tone na hektar – je bil za desetino manjši od predhodne letine, vendar še vedno za 12 % večji od zadnjega dvajsetletnega povprečja.

V ekstenzivnih sadovnjakih slabša rodnost poznih sadnih vrst

V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo leto 2011 slabše rodno za vse pozne sadne vrste kot leto prej. Pridelek jablan, najbolj razširjene sadne vrste, je bil kar za 40 %, pridelek češpelj in sliv, druge najbolj razširjene sadne vrste v ekstenzivnih sadovnjakih, pa je bil za 30 % manjši od pridelka v letu pred tem. Boljše kot v letu prej so tudi v teh sadovnjakih obrodile zgodnje sadne vrste, marelice, češnje in višnje.

Vinogradniki pridelali veliko grozdja

Po končnih statističnih podatkih je bil skupni pridelek grozdja v letu 2011 več kot za desetino (za 11,8 %) večji od pridelka, doseženega v letu 2010, in hkrati za 6 % večji od povprečne količine pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Tudi povprečni pridelek na hektar – znašal je 7,4 tone – je bil za 6 % večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Popravki podatkov za leto 2010

V priponki (tabela 1 in tabela 4) in podatkovni bazi SI-STAT objavljamo tudi revidirane podatke za leto 2010:

Tabela 1: Skupina zemljiških kategorij in njivskih posevkov, Slovenija, 2010 in 2011

- kmetijska zemljišča v uporabi (površina)

- trajni nasadi (površina)

- oljke (površina)

Tabela 5: Pridelava sadja v intenzivnih sadovnjakih in oljk v oljčnikih, Slovenija, 2010 in 2011

- skupaj sadje in oljke (površina, skupni pridelek, povprečni pridelek)

- oljke (površina, skupni pridelek)

• TabeleSlovenija skupajkSL11, 172kB