Kazalo spletne strani Zacetna stran Kontakt English version
 
 Demografsko socialno področje

je opisano s podatki o prebivalcih, o njihovi življenjski ravni, socialni in zdravstveni varnosti, ter s podatki o aktivnosti in življenjskem slogu prebivalstva.
 

 Ekonomsko področje

združuje proizvodne in storitvene dejavnosti, s podatki pa je predstavljena celotna ekonomska aktivnost.
 

 Okolje in naravni viri

so predstavljeni s podatki kmetijstva in ribištva, gozdarstva in lova, ozemlja in podnebja ter kazalniki za okolje in energetiko.
 

 Splošno

prikazuje geografske in upravno-prostorske delitve Slovenije, volilno statistiko in informacije o dejavnosti Statističnega urada RS.

SI-STAT podatkovni portal
na enem mestu vsebuje povezave do vseh statističnih podatkov.

Banka statističnih podatkov

vsebuje vnaprej pripravljene standardne tabele in ponuja možnost samostojne priprave tabel.
 

Evropski statistični podatki
Nudimo vam pomoč pri dostopu do brezplačnih podatkov, objavljenih na spletni strani Eurostata.

Metodologije
Vprašalniki, Metodološka pojasnila, Intrastat, Zbiranje podatkov o plačah, EU-SILC
 
Elektronsko poročanje
 
Statistična terminologija
 
Klasifikacije (Klasje)
za administrativne zbirke podatkov in izvajanje državne statistike.

» Javni razpisi
» Delovna razmerja
 



Rastlinska pridelava, Slovenija, 2011 - končni podatki

29. marec 2012, Prva objava
Dodaj ali deli...
Oblika za tisk

Statistični podatki za rastlinsko pridelavo 2011 kažejo na dobro letino večine poljščin, sadja in grozdja.


Pridelek strnih žit in koruznega zrnja dober

Podatki kažejo, da so slovenski kmetijski pridelovalci v letu 2011 na približno enakih površinah kot v letu prej pridelali skupno za 6,8 % več žitnega zrnja; pridelek je bil večji predvsem zato, ker so bili večji povprečni hektarski pridelki prav vseh vrst žit za zrnje. Skupni pridelek pšenice in pire, naših najpomembnejših krušnih žit, je bil približno enak pridelku, doseženemu v letu 2010, čeprav je bil pridelan na manjših površinah (za 7 %); povprečni pridelek teh dveh žit – ta je znašal 5,2 tone na hektar – je bil največji v zadnjih dvajsetih letih in za 18 % večji od zadnjega desetletnega povprečja. Pridelovalci rži, pri nas manj razširjenega krušnega žita, so v letu 2011 z le nekoliko večjih površin (za 1,6 %) kot v letu 2010 pospravili za 6,2 % večji pridelek. Dobro so obrodila tudi krmna žita; dosežena povprečna hektarska pridelka ječmena in tritikale sta bila največja doslej, in sicer sta znašala 4,5 oz. 4,4 tone na hektar. Zelo dobro je v letu 2011 obrodil tudi oves, saj je bil skupni pridelek za 12,6 % večji kot v letu prej. Koruzi za zrnje so bile v letu 2011 namenjene za desetino večje površine kot prejšnje leto, in ker je poleg tega še dobro obrodila (povprečni pridelek je bil precej višji), je bil pridelek koruznega zrnja kar za 12 % večji kot v letu 2010.

Pridelek suhih stročnic večji

Pridelek suhih stročnic je bil v letu 2011 večji kot v letu prej, in sicer predvsem zato, ker so bile pridelovanju krmnega graha, prevladujoče kulture med stročnicami za suho zrnje, namenjene več kot za petino (za 21 %) večje površine. Skupni pridelek krmnega graha je bil v primerjavi s pridelkom, doseženim v prejšnjem letu, večji kar za okrog 40 %. Pridelek fižola za zrnje pa je bil večji kot v letu prej predvsem zato, ker je ta stročnica dobro obrodila (povprečni pridelek na hektar je bil večji kot prejšnje leto).

Količina pridelanega krompirja kljub boljši letini manjša

V letu 2011 je bil dosežen dober povprečni pridelek krompirja: 26,4 tone na hektar; to je celo nekoliko več (za 4,3 %) od hektarskega pridelka krompirja, doseženega v prejšnjem, za to poljščino ugodnem letu. Kljub dobremu povprečnemu pridelku je bila količina v letu 2011 pridelanega krompirja za 5 % manjša od količine krompirja, pridelane v letu 2010, in sicer zato, ker so bile v letu 2011 posajene s to poljščino manjše površine kot v letu pred tem (za 11,3 %).

Pridelek industrijskih rastlin manjši kot prejšnje leto

Površine z oljnicami, prevladujočimi industrijskimi poljščinami, so bile v letu 2011 v primerjavi z letom 2010 skupaj manjše za 6,5 %. Oljni ogrščici so pridelovalci v letu 2011 namenili za desetino manjše površine kot prejšnje leto; za približno enak odstotek je bil manjši tudi skupni pridelek te industrijske poljščine. Površine, namenjene za pridelavo buč za olje, so bile v letu 2011 – po stalnem povečevanju v zadnjih dvajsetih letih – nekoliko manjše kot v letu 2010 (za 7 %), skupni pridelek pa je bil kljub temu za 2,5 % večji. Tudi površine, namenjene za pridelavo sončnic, so se v zadnjih letih povečevale; v letu 2011 so bile več kot dvakrat večje kot pred petimi leti. V letu 2011 doseženi skupni pridelek sončnic je bil dober: 976 ton; to je kar dvakrat več od pridelka, doseženega v letu pred tem; delno so k temu prispevale večje površine (za 84 %), delno pa dober povprečni hektarski pridelek; ta je znašal 2,6 tone na hektar in je bil največji doslej. Med industrijske rastline spada tudi hmelj. Slovenski hmeljarji so po statističnih podatkih pospravili v letu 2011 približno za 4 % več pridelka kot prejšnje leto, čeprav je bil ta pridelan na 7,5 % manjših površinah kot prejšnje leto.

Pridelek zelene krme na njivah nekoliko večji, na trajnih travnatih površinah pa nekoliko manjši

Skupni pridelek na njivah pridelane zelene krme je bil v letu 2011 za 3,4 % večji kot v letu 2010, in sicer predvsem zaradi dobre letine silažne koruze. Povprečni hektarski pridelek silažne koruze je bil v letu 2011 46,5 tone; to je v primerjavi s povprečnim pridelkom, doseženim v zadnjih desetih letih, za četrtino več. Doseženi povprečni pridelek trav, travno-deteljnih in deteljno-travnih mešanic je bil v letu 2011 nekaj manjši od predhodnega (za 6 %). Manjši od predhodnega je bil tudi skupni pridelek (za 8 %) – delno zaradi slabše letine, delno zato, ker so bile manjše kot leto prej tudi skupne površine (za 3,7 %). Leto 2011 je bilo tudi nekoliko manj ugodno za pridelek detelje in lucerne; ta je bil skupno za približno 8 % manjši kot v letu 2010. Tudi skupni pridelek sena s trajnih travnatih površin je bil v letu 2011 manjši kot v letu 2010 (za 11,4 %) – delno zaradi manjših površin (za okrog 8 %), delno zaradi nekoliko slabšega povprečnega hektarskega pridelka (za 3,5 %).

Skupni pridelek zelenjadnic večji

Po podatkih o pridelavi zelenjadnic je bilo v letu 2011 v Sloveniji pridelanih 77.000 ton zelenjadnic, od tega okrog 43,000 ton ali 56 % za prodajo. Skupni pridelek zelenjadnic, tržnih in netržnih, je bil v letu 2011 za okrog 30 % večji kot v prejšnjem letu, predvsem zato, ker so jim bile namenjene večje površine. Podatki o povprečnih hektarskih pridelkih pri nas najbolj razširjenih zelenjadnic za leto 2011 kažejo, da je bila ta letina nekoliko slabša od predhodne.

Pridelek vseh sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih dober, pridelek oljk v oljčnikih nekoliko slabši

Pri izračunu količine pridelka sadja v intenzivnih sadovnjakih (razen jagod in oljk v oljčnikih) za leto 2011 smo upoštevali podatke o velikosti površin s sadjem, pridobljene iz Registra kmetijskih gospodarstev pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pri izračunu pridelka jagod, oljk, poznega sadja v ekstenzivnih sadovnjakih in grozdja pa podatke o številu dreves oziroma trt, pridobljene s Popisom kmetijstva 2010.

V intenzivnih sadovnjakih je bilo v letu 2011 pridelanega skupno za 6,8 % več sadja kot v letu prej. Še posebno dobro sta v tem letu obrodili zgodnji sadni vrsti, marelice in češnje. Skupni pridelek češenj v intenzivnih sadovnjakih je bil kar za dve tretjini, pridelek marelic pa za polovico večji kot v letu 2010. Tudi vse tri pri nas najbolj razširjene poznejše sadne vrste, jabolka, hruške ter breskve in nektarine, so v letu 2011 obrodile bolje kot v letu pred tem. Sadjarji so iz intenzivnih sadovnjakov pospravili za 5,2 % več jabolk, za petino več hrušk ter za desetino več breskev in nektarin. Tudi doseženi povprečni hektarski pridelki teh treh sadnih vrst kažejo, da je bila letina 2011 dobra, saj so vsi večji od zadnjega desetletnega povprečnega hektarskega pridelka posamezne omenjene sadne vrste. Od drugih stebelnih sadnih vrst so bolje kot v letu prej obrodile še češplje, slive in orehi. Pridelek orehov je bil v letu 2011 v intenzivnih sadovnjakih kar za četrtino večji od predhodnega. Bolje so obrodile tudi vrtne jagode; skupni pridelek je bil večji več kot za desetino.

Oljke so v letu 2011 slabše obrodile kot v letu pred tem. Povprečni pridelek – ta je znašal 1,9 tone na hektar – je bil za desetino manjši od predhodne letine, vendar še vedno za 12 % večji od zadnjega dvajsetletnega povprečja.

V ekstenzivnih sadovnjakih slabša rodnost poznih sadnih vrst

V ekstenzivnih sadovnjakih je bilo leto 2011 slabše rodno za vse pozne sadne vrste kot leto prej. Pridelek jablan, najbolj razširjene sadne vrste, je bil kar za 40 %, pridelek češpelj in sliv, druge najbolj razširjene sadne vrste v ekstenzivnih sadovnjakih, pa je bil za 30 % manjši od pridelka v letu pred tem. Boljše kot v letu prej so tudi v teh sadovnjakih obrodile zgodnje sadne vrste, marelice, češnje in višnje.

Vinogradniki pridelali veliko grozdja

Po končnih statističnih podatkih je bil skupni pridelek grozdja v letu 2011 več kot za desetino (za 11,8 %) večji od pridelka, doseženega v letu 2010, in hkrati za 6 % večji od povprečne količine pridelka grozdja v zadnjih desetih letih. Tudi povprečni pridelek na hektar – znašal je 7,4 tone – je bil za 6 % večji od zadnjega desetletnega povprečja.

Popravki podatkov za leto 2010

V priponki (tabela 1 in tabela 4) in podatkovni bazi SI-STAT objavljamo tudi revidirane podatke za leto 2010:

Tabela 1: Skupina zemljiških kategorij in njivskih posevkov, Slovenija, 2010 in 2011

- kmetijska zemljišča v uporabi (površina)

- trajni nasadi (površina)

- oljke (površina)

Tabela 5: Pridelava sadja v intenzivnih sadovnjakih in oljk v oljčnikih, Slovenija, 2010 in 2011

- skupaj sadje in oljke (površina, skupni pridelek, povprečni pridelek)

- oljke (površina, skupni pridelek)

Tabela 1: Skupina zemljiških kategorij in njivskih posevkov, Slovenija, 2011
Površina (ha)Indeksi
201020112011
2010
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA V UPORABI (KZU)482.677458.21494,9
Njive in vrtovi170.149168.74499,2
Žita93.94194.125100,2
Stročnice za suho zrnje8861.134128,0
Korenovke in gomoljnice4.4773.87086,4
Industrijske rastline13.32112.42593,3
Zelenjadnice2.2763.288144,5
Zelena krma z njiv54.37452.99297,5
Drugo na njivah21412357,5
  Sadike zelenjadnic, zelišč in jagod2424100,0
  Jagode1029997,1
  Drugo na njivah, drugo88--
Neobdelane njive349479137,2
Cvetje in okrasne rastline7778101,3
Zemljišča za pridelavo semen183230125,7
Trajni travniki in pašniki285.713262.60391,9
Trajni nasadi26.81526.867100,2
Sadovnjaki, vinogradi, oljčniki26.43426.486100,2
  Sadovnjaki9.1919.243100,6
  Vinogradi16.35116.351100,0
  Oljčniki892892100,0
Drevesnice, trsnice in matičnjaki381381100,0
Tabela 2: Pridelava posevkov na njivah, Slovenija, 2011
Pridelek (t)IndeksPovprečni
pridelek (t/ha)
20112011
2010
2011
Žita za zrnje607.800106,86,4
  od tega pšenica in pira153.575100,15,2
  od tega koruza za zrnje349.030112,28,7
Korenovke in gomoljnice107.74386,225,1
  od tega krompir96.17995,026,4
Industrijske rastline21.50496,31,7
  od tega oljna ogrščica13.94889,82,9
  od tega hmelj2.154103,91,6
Zelena krma z njiv1.437.070103,423,2
  od tega silažna koruza1.189.013105,045,8
  od tega trave, travne mešanice in
travno deteljne mešanice
188.31591,86,5
Vir: SURS
Tabela 3: Pridelava sena s trajnih travnikov in pašnikov, Slovenija, 2011
Pridelek (t)IndeksPovprečni
pridelek (t/ha)
20112011
2010
2011
Travniki in pašniki - skupaj1.451.93288,65,5
  0d tega skupni pašniki27.50795,43,3
Vir: SURS
Tabela 4: Pridelava sadja in oljk, Slovenija, 2011
Pridelek (t)Indeks
20112011
2010
SADJE-SKUPAJ140.36392,4
Intenzivni sadovnjaki97.296106,8
  od tega jabolka81.323105,2
  od tega hruške4.594121,7
  od tega breskve in nektarine7.633110,2
  od tega jagode1.993111,3
Ekstenzivni sadovnjaki43.06770,8
  od tega jabolka24.03259,7
  od tega hruške6.83130,9
  od tega češplje in slive4.55969,5
  od tega češnje in višne3.446133,9
OLJKE SKUPAJ1.70489,9
Vir: SURS
Tabela 5: Pridelava grozdja, Slovenija, 2011
Pridelek
(t)
Indeks  Povprečni
pridelek (t/ha)
  Povprečni
pridelek (kg/trto)
20112011
2010
2011
Grozdje - skupaj121.396111,87,42,1
Bele vinske sorte82.020114,27,52,1
Rdeče vinske sorte35.593105,67,22,1
Vir: SURS
Priponke:
Naslednja objava podatkov najkasneje do:
26. september 2014
Povezane vsebine
Povezave do podrobnih metodološih pojasnil in podrobnejših podatkov v Si-Stat podatkovni bazi ter povezave do drugih povezanih vsebin najdete v novici, objavljeni na spletnih straneh Statisičnega urada na naslovu http://www.stat.si/novica_poglej.asp?id=124.

Dodaj ali deli...
Prijavite se za prejemanje novic prek e-pošte

 

Zadnjih 10 novic v področju 'Kmetijstvo in ribištvo'

14.4.2014 Indeksi cen inputov v kmetijstvu, Slovenija, februar 2014 - začasni podatki
31.3.2014 Tržno vrtnarstvo, Slovenija, 2013 – končni podatki
28.3.2014 Mleko in mlečni izdelki, Slovenija, februar 2014 - začasni podatki
28.3.2014 Rastlinska pridelava, Slovenija, 2013 - končni podatki
28.3.2014 Število živine, podrobni podatki, Slovenija, 1. 12. 2013 - končni podatki
OBVESTILO O UMIKU OBJAVE
25.3.2014 Indeksi cen inputov v kmetijstvu, Slovenija, januar 2014 - začasni podatki
21.3.2014 Zakol živine v klavnicah, Slovenija, januar 2014 - začasni podatki
20.3.2014 Odkup kmetijskih pridelkov, Slovenija, januar 2014 - začasni podatki
13.3.2014 Bilanca za vino za tržno leto, Slovenija, 2011/12 – končni podatki
12.3.2014 Prodaja lastnih kmetijskih pridelkov in proizvodov na živilskih trgih, Slovenija, 2013 - končni podatki

» Ostale zadnje novice v področju 'Kmetijstvo in ribištvo'
» Ostale zadnje novice
 
 
O avtorjih
© Statistični urad Republike Slovenije.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.