Svetovni dan voda 2010

Oblika za tisk

Svetovni dan voda, 22. marec, je namenjen opozarjanju na to, da je voda vir našega življenja in da moramo skrbeti predvsem za ohranjanje vseh njenih oblik.
Kako čisto je naše okolje, se kaže tudi v kakovosti voda. Ta je odvisna od načina črpanja vode, od uporabe vode in tudi od ravnanja z odpadnimi vodami.
Kakovost vode je za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi bistvenega pomena. Prav to poudarja tudi geslo letošnjega svetovnega dneva voda – » Čista voda za zdravi svet « – in opozarja na vodo kot temelj življenja na zemlji, saj kakovostna voda omogoča zdrave ekosisteme, s tem pa se izboljšuje tudi zdravje ljudi.

Vodno bogastvo Slovenije

Po podatkih Evropske okoljske agencije je Slovenija bogata z vodnimi viri in glede na vodno bogastvo celo ena najbogatejših držav v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m³ vode. Po skupni količini vode na prebivalca spada Slovenija med najbogatejše države v Evropi, saj skoraj štirikrat presega evropsko povprečje. Večina naših rek izvira v alpskem in predalpskem svetu; prav v zgornjem delu rek še najdemo čisto, pitno vodo.

Poleg rek in potokov spadajo med vodno bogastvo Slovenije tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.

Večina vode za javno oskrbo z vodo v Sloveniji se načrpa iz podzemnih virov v povodju Donave

Večina vode za javni vodovod se načrpa iz podzemnih virov. V letu 2008 – na to leto se nanašajo zadnji podatki – je bilo iz teh virov načrpanih 97 % vode za javni vodovod. Oskrba s pitno vodo iz površinskih voda pa se zmanjšuje – predvsem zaradi slabe kakovosti te vode. V letu 2008 so bili iz teh virov načrpani le 3 % vode.

Skladno s hidrografskimi značilnostmi Slovenije je bilo v letu 2008 največ vode načrpane iz podzemnih virov v povodju Donave, in sicer 87 %, v povodju Jadranskega morja pa le 13 %.

52 % v letu 2008 načrpane vode so porabila gospodinjstva, 20 % so je porabili poslovni subjekti iz različnih dejavnosti, 2 % te vode nista bila obračunana (to je bila voda iz hidrantov za potrebe gasilcev in voda za čiščenje cest, ulic), 26 % te vode pa se je izgubilo v omrežju.

Skupna dolžina vodovodnega omrežja se je v letu 2008 v primerjavi z letom 2007 povečala za 6 %, povečalo pa se je tudi skupno število priključkov na javni vodovodni sistem, in to za 5 % (za 22.157 priključkov); tako jih je zdaj približno 507.806.

Največ odpadne vode nastane v gospodinjstvih

V letu 2008 je bilo v javnih kanalizacijskih sistemih zbranih 156 milijonov m³ odpadnih voda različnega izvora. 45 % te vode je nastalo v gospodinjstvih, 11 % v industrijskih dejavnostih, manj kot 1 % v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, 5 % v storitvenih dejavnostih, preostalih 38 % teh voda pa so bile padavinske vode in zaledne vode.

Del odpadnih voda se prečiščuje v čistilnih napravah. Leta 2008 je bilo prečiščenih 114 milijonov m³ ali 73 % vseh odpadnih voda, to je približno 1 % manj kot v letu 2007. Preostalih 41 milijonov m³ odpadnih voda ni bilo prečiščenih; količina neprečiščene vode je bila v letu 2008 za 7 % večja kot v letu 2007.

Večina prečiščene odpadne vode, 99 %, je bila izpuščena v površinske vode, manj kot 1 % te vode pa je bil izpuščen v podtalnico. Od neprečiščene odpadne vode je bilo 68 % izpuščenih v površinske vode, kar 32 % pa v podtalnico.

V Sloveniji slaba polovica uporabljene vode prečiščene

Deleži načrpane, dobavljene in prečiščene vode se med posameznimi državami Evropske unije močno razlikujejo.

V Evropi se 55 % vode za javno oskrbo načrpa iz podzemnih voda; ta voda je navadno boljše kakovosti kot površinska voda. Po podatkih Eurostata načrpajo največ vode v Italiji, po podatku iz leta 1999 kar 160 m³ na prebivalca na leto. Po podatkih za obdobje 2004–2007 pa načrpajo več kot 100 m³ vode na prebivalca na leto še Irska, Bolgarija, Španija in Združeno kraljestvo. V Sloveniji se načrpa 83 m³ vode na prebivalca na leto. Najmanj vode so načrpali v Latviji, in sicer 6 m³ na prebivalca na leto.

Največ vode v gospodinjstvih in v različnih dejavnostih porabijo na Cipru, 94 m³ na prebivalca na leto, sledita Finska z 78 m³ na prebivalca na leto in Italija s 74 m³ na prebivalca na leto. Najmanj vode na prebivalca na leto porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji na leto porabimo 61 m³ vode na prebivalca na leto.

Sistemi čiščenja odpadnih voda so v posameznih državah članicah Evropske unije različno izpopolnjeni. V Evropski uniji je priključenih na čistilne naprave s sekundarnim čiščenjem približno 70 % prebivalstva. Na Nizozemskem uporablja tak način čiščenja odpadnih voda 99 % prebivalcev, v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji 90 % prebivalcev, na Malti komaj 13 % prebivalcev, v Sloveniji – po podatkih iz leta 2007 – pa 48 % (torej spadamo med države, v katerih le manjši delež prebivalcev uporablja take čistilne naprave, večji delež pa še vedno greznice).