Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2009

Oblika za tisk

64 % gospodinjstev je imelo dostop do interneta, delež gospodinjstev s širokopasovnim dostopom do interneta se je povečal

V prvem četrtletju 2009 se je delež gospodinjstev, ki so imela dostop do interneta, povečal na 64 % (to je za 5 odstotnih točk več kot v enakem obdobju 2008). Glede na tip gospodinjstva je dostop do interneta v tem času pridobilo največ gospodinjstev brez otrok (njihov delež se je povečal za 6 odstotnih točk), delež gospodinjstev z otroki pa je v zvezi s tem ostal skoraj nespremenjen.

Obenem se je povečal delež gospodinjstev, ki so za dostop do interneta uporabljala širokopasovno povezavo. V prvem četrtletju 2009 je bilo takih gospodinjstev 56 %, to je za 6 odstotnih točk več kot v enakem obdobju leta 2008. Najpogostejši širokopasovni dostop do interneta je bil xDSL, ki ga je uporabljalo 31 % gospodinjstev (to je za 1 odstotno točko več kot v 2008); 20 % gospodinjstev je uporabljalo kabelski dostop (ali za dobre 3 odstotne točke več kot pred enim letom), 6 % gospodinjstev (ali za 3 odstotne točke več) pa je uporabljalo drug širokopasovni dostop (npr. preko optičnega omrežja). Hkrati se je zmanjšal ozkopasovni dostop do interneta, in sicer na 8 % gospodinjstev (v enakem obdobju 2008 na 9 %); preko modema je imelo dostop do interneta 4 % gospodinjstev (v enakem obdobju 2008 5 %), preko ISDN-ja pa 5 % gospodinjstev (toliko kot v 2008).


Največ rednih uporabnikov interneta v starostni skupini 10–15 let, razlika med spoloma pri uporabi interneta se je zmanjšala

Internet je v prvem četrtletju 2009 uporabljalo skoraj 1.100.000 posameznikov oz. 64 % posameznikov v starosti 10–74 let (redni uporabniki interneta) ali za 6 odstotnih točk več kot v enakem obdobju 2008. Največ rednih uporabnikov interneta je še vedno med osebami v starostni skupini 10–15 let (98 %). Med moškimi je bilo rednih uporabnikov interneta (takih, ki so internet uporabljali najmanj enkrat v zadnjih 3 mesecih) 65 %; med ženskami je bilo rednih uporabnic interneta 64 %. V primerjavi z enakim obdobjem 2008 se je razlika med spoloma pri uporabi interneta zmanjšala za dve odstotni točki v korist žensk.


Namen uporabe interneta

Posamezniki v starosti 10–74 let so v prvem četrtletju 2009 uporabljali internet za različne namene. 54 % jih je pošiljalo ali prejemalo e-pošto (prejšnje leto v tem obdobju 49 %). 48 % (ali za eno odstotno točko manj kot v enakem obdobju 2008) jih je iskalo informacije o blagu in storitvah, 12 % pa se jih je v zadnjih 3 mesecih dejansko odločilo za spletni nakup. 11 % jih je iskalo službo ali pošiljalo prijavo zanjo (prejšnje leto v tem obdobju 9 %). Storitve e-uprave je v zadnjih 3 mesecih uporabljalo 31 % posameznikov (8 % jih je vračalo izpolnjene obrazce, kar je za 2 odstotni točki več kot v enakem obdobju 2008).


Spletno komuniciranje narašča, lastni profil v spletnih socialnih omrežjih so v največjem obsegu ustvarjali ali urejali posamezniki v starosti 16–24 let

Delež posameznikov v starosti med 10 in 74 let, ki so uporabljali internet za različne oblike komuniciranja, se je povečal. Spletne forume je bralo 35 % teh oseb (rast za 6 odstotnih točk), telefoniralo ali videotelefoniralo s spletno kamero jih je 15 % (rast za 5 odstotnih točk), sporočila v spletne klepetalnice pa je pošiljalo 13 % oseb v tej starosti (rast za 4 odstotne točke). Tudi pri spletnem komuniciranju se hitreje povečuje delež žensk.

Lastni profil v spletnih socialnih omrežjih je ustvarjalo ali urejalo 22 % posameznikov (med moškimi 23 %, med ženskami 22 %). Največji delež so obsegale osebe v starosti 16–24 let, in sicer ženske 69 %, moški pa 68 %.


Spletno nakupovanje naraščalo, prevladovali so nakupi pri domačih spletnih ponudnikih

Spletno nakupovanje se je še povečevalo in v opazovanem obdobju je preko spleta že kdaj nakupovalo 28 % posameznikov ali za 6 odstotnih točk več kot v enakem obdobju 2008. 83 % od teh je na ta način nakupovalo v zadnjih 12 mesecih.

43 % oseb izmed tistih, ki so nakupovale preko interneta v zadnjih 12 mesecih, je najpogosteje kupilo filme, glasbo, knjige, revije in programsko opremo (v enakem obdobju 2008 44 %), 39 % teh oseb je nakupovalo obleke in športno opremo (v enakem obdobju 2008 30 %); 35 % jih je kupovalo dobrine za gospodinjstvo (npr. pohištvo, igrače, avto), 30 % pa jih je naročalo ali kupovalo potovanja ali počitniške nastanitve.

84 % spletnih kupcev je nakupovalo pri spletnih ponudnikih v Sloveniji (ali za 1 odstotno točko manj kot v enakem obdobju 2008), 35 % pa pri ponudnikih v preostalih državah članicah EU (ali za 2 odstotni točki več kot v enakem obdobju 2008). 63 % spletnih kupcev je svoje nakupe plačalo po prevzemu z gotovino ali preko klasičnega bančnega nakazila, 44 % jih je plačalo preko interneta s kreditno ali debetno kartico.


Spletne kupce je najbolj pritegnila praktičnost takega nakupovanja, redke, ki so ob tem naleteli na težave, je najbolj motila prepočasna dostava

Dobri dve tretjini posameznikov, ki so v zadnjih 12 mesecih spletno nakupovali, je pritegnila praktičnost takega nakupovanja. Za 64 % spletnih kupcev so bile pri odločitvi za tak način nakupovanja zelo pomemben razlog nižje cene in gotovost glede pravnih pravic in jamstev. 63 % teh kupcev je pritegnila enostavnost takega nakupovanja, 57 % pa možnost nakupa blaga ali storitve, ki ga oz. ki je sicer v območju, kjer posameznik živi, ni na voljo. Večja izbira blaga ali storitve, potrdilo o kakovosti storitve spletne strani ter mnenjske ocene ali povratne informacije so bili manj pomembni razlogi za nakupe preko spleta.

7 % spletnih kupcev je pri nakupih v zadnjih 12 mesecih naletelo na težave. 43 % od teh je imelo težave zaradi počasnejše dobave blaga/storitve od navedene v prodajnih pogojih; 37 % kupcem je bilo dostavljeno napačno ali poškodovano blago (storitev); 35 % kupcev je naletelo na tehnične težave; 5 % od kupcev, ki so naleteli na težave je bilo pri spletnem nakupovanju prevaranih.


Slabost spletnega nakupa je neosebnost

88 % od posameznikov, ki v zadnjih 12 mesecih niso spletno nakupovali, je kot najpogostejši razlog za to navedlo, da raje nakupujejo osebno. 69 % za spletni nakup ni imelo potrebe. 64 % pa jih je imelo pomisleke glede varnosti pri plačevanju preko interneta.