Materinski dan

Oblika za tisk

Mama je ena sama.
Vseh mam v Sloveniji je približno 670 tisoč. V zadnjih letih postane prvič mama letno malo manj kot 9 tisoč žensk. Med ženskami, starejšimi od 40 let, materinstva ni doživela približno vsaka deseta.

Vloga mater se je močno spremenila. Še pred 50 leti je bilo več kot polovico mater v Sloveniji doma, da so skrbele za družino in gospodinjstvo, danes pa sodijo slovenske matere v primerjavi z materami drugih držav članic EU med nadpovprečno delovno aktivne. Kljub temu pa delovno aktivna mati danes še vedno nosi večino teže gospodinjskega dela.

V nadaljevanju bomo skušali prikazati, kako se je v zadnjih petdesetih letih spreminjal profil matere in kako so spremenjene razmere v družbi vplivale na rojevanje večine žensk, in ob tem analizirali podatke iz treh izbranih let – 1956, 1981 in 2006.

Matere v petdesetih letih 20. stoletja

Ženske, ki so rodile pred petdesetimi leti, natančneje leta 1956, in so danes že babice, so bile takrat v povprečju stare 28,2 leta. Skupaj so rodile več kot 31 tisoč otrok ali – povedano drugače – na 1.000 prebivalcev se je v tistem letu rodilo 20 otrok. Matere so rodile toliko otrok, da je povprečje na eno žensko v rodni dobi znašalo 2,5 otroka. To pa je pomenilo, da je bilo v tistem času zagotovljeno in celo preseženo enostavno obnavljanje prebivalstva.

Vsako rojstvo pa ni prineslo le veselja. Zaradi slabših življenjskih pa tudi zdravstvenih razmer se je v tistem letu 420 otrok rodilo mrtvih ali 13 na 1.000 živorojenih. V največ primerih so se mrtvi otroci rodili materam, ki so že dopolnile 40 let. Še 1.600 dojenčkov pa je v tistem letu umrlo, preden so upihnili prvo svečko. Leta 1956 je torej na 1.000 živorojenih otrok umrlo 50 dojenčkov.

Med ženskami, ki so bile leta 1956 matere, je bilo 40 % takih, ki so v tem letu prvič postale mame, 15 % teh mater je rodilo že tretjega otroka, 8 % pa četrtega. Pri prvem otroku so bile v povprečju stare 24,8 leta, pri tretjem pa 30 let.

Rojstvo otroka v porodnišnici sredi petdesetih let prejšnjega stoletja ni bilo samo po sebi umevno. V porodnišnicah je takrat rodilo samo 61 % naših mater oz. babic. Res pa je, da zaradi razvejane in že dolgo vpeljane babiške pomoči v Sloveniji le 2 % mater ob porodu nista imela strokovne pomoči.

Matere, ki so rodile leta 1956, so imele najpogosteje doseženo osnovnošolsko izobrazbo; takih je bilo 85 %, le 0,5 % mater je takrat imelo visoko izobrazbo. Nekaj več kot polovica vseh mater je bilo vzdrževanih, kar pomeni, da niso imele svojih dohodkov. Opravljale so gospodinjska dela doma in skrbele za otroke, moža ter širšo družino. Petina vseh mater je ob porodu izjavila, da so po poklicu kmetovalke, še dodatnih 16 % mater pa je izjavilo, da jih vzdržuje mož kmetovalec. Več kot tretjina otrok je bila takrat torej rojena v kmečkem okolju. Zaposlenih mater je bilo 28 %, od tega v industrijskih poklicih 8,7 %. To je bil namreč čas, ko se je industrializacija šele začela in potreba po manj kvalificirani delovni sili s podeželja še ni bila tako intenzivna kot po letu 1960, vendar pa se je prehod iz kmečke v delavsko-kmečko strukturo z uvajanjem industrializacije, z razdrobljeno zemljiško strukturo in z 10-hektarskim zemljiškim maksimumom že začel. Zaposlene matere so uživale pravico do 105 dni porodniškega dopusta. Pogoji za starostno upokojitev so bili v tistih časih ugodni. Zato so lahko mlade upokojenke, že babice, prevzele pomembno vlogo v gospodinjstvih svojih otrok in kot varuške svojih vnukov.
11 % otrok je bilo rojenih zunaj zakonske zveze in približno enak odstotek se je obdržal vse do začetka osemdesetih let.

Matere v začetku osemdesetih letih 20. stoletja

Petindvajset let pozneje, leta 1981, so matere rodile 29 tisoč otrok in prvič po vojni to ni zadoščalo, da bi bila zagotovljena enostavna reprodukcija prebivalstva. Na tisoč prebivalcev je bilo rojenih 15 novorojenčkov. V primerjavi z letom 1956 so se ženske zdaj za rojstvo otroka odločale mlajše. Leta 1981 so bile v povprečju stare 25,4 leta oz. skoraj tri leta mlajše kot pred petindvajsetimi leti. Ženska, ki je rodila prvič, je bila v poprečju stara 23 let. V Sloveniji je že bila vzpostavljena mreža porodnišnic. V tem času je večina mater rodila v porodnišnicah in le malokatera je zunaj zdravstvene ustanove (teh je bilo manj kot en odstotek).

V petindvajsetih letih se je bistveno zmanjšal delež četrtorojencev ali otrok višjega reda, povečala pa sta se deleža prvo- in drugorojencev. Malo manj kot polovica otrok je bilo prvorojenih, štiri desetine drugorojenih. Tretjega otroka je rodilo nekaj več kot 9 % mater, četrtega otroka ali otroka višjega reda pa le še 3 % mater. Delež mrtvorojenih otrok se je v četrt stoletja zmanjšal za več kot polovico (leta 1981 je bilo mrtvorojenih 177 otrok ali 6,1 na 1.000 živorojenih), delež umrlih dojenčkov pa se je zmanjšal skoraj za štirikrat. Naraščati je začel delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze; leta 1976 je bil namreč sprejet zakon, ki je bistveno spremenil pravni položaj otrok, rojenih zunaj zakonske zveze. Leta 1981 so več kot 4 tisoč otrok rodile matere, ki niso bile poročene; za 70 % teh otrok je bilo podano priznanje očetovstva.

Izobrazbena struktura mater se je močno izboljšala. Več kot polovica mater je imela končano srednjo izobrazbo: 27 % jih je izobrazbo pridobilo v štiriletni srednji šoli, 25 % pa v šoli za kvalificirane delavce. Še vedno pa je imelo 27 % mater le dokončano osnovno šolo. Vsaka deseta mati je imela višjo ali visoko izobrazbo.

Med vsemi materami je bilo še 1,7 % kmetovalk; te takrat niso bile upravičene do porodniškega dopusta. Od leta 1982 so bile med upravičenke do tega dopusta vključene zadružne kmetice. Porodniški dopust in dopust za nego in varstvo otroka je trajal osem mesecev oz. eno leto, če je mati izrabila dopust za nego in varstvo s 4-urnim delavnikom. Le 14 % mater je bilo vzdrževanih, ostale so bile zaposlene, večinoma v strokovnih, upravno-administrativnih poklicih, pa tudi v industrijskih, trgovskih in storitvenih poklicih.

Matere v 21. stoletju – leto 2006

Leta 2006 se je na 1.000 prebivalcev rodilo polovico manj otrok kot pred petdesetimi leti. Celotna stopnja rodnosti, to je kazalnik, ki pove, kako se prebivalstvo obnavlja, se je prav tako prepolovila. Bistveno pa se je v petdesetih letih zaradi izboljšanja predporodnega in poporodnega varstva žena in otrok zmanjšalo število rojstev mrtvih otrok, predvsem pa število otrok, ki umrejo pred prvim rojstnim dnevom. V primerjavi s petdesetimi leti prejšnjega stoletja se je število mrtvorojenih zmanjšalo za petkrat, število umrlih dojenčkov pa s 1.593 na 64.

Povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok se je v petdesetih letih dvignila sicer samo za leto in pol (na 29,7 leta), ob rojstvu prvega otroka pa za več kot tri leta (na 28 let). Nekoč je bila visoka povprečna starost mater ob rojstvu vseh otrok posledica tega, da je ženska rodila več otrok in te v višji starosti. Danes je višja starost mater ob rojstvu otrok predvsem posledica odlaganja rojstva prvega otroka na poznejši čas, ker ženske želijo pred rojstvom otroka končati izobraževanje, se zaposliti, urediti stanovanjske razmere, zavedajo pa se tudi t. i. »odgovornega starševstva«. Tako najbolj rodno skupino predstavljajo ženske v starosti 25–29 let, vedno bolj pa se povišuje rodnost žensk po 30. letu starosti.

Vedno več je otrok, ki se rodijo materam, ki svoje zveze s partnerjem formalnopravno ne potrdijo s poroko. Delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, se je povečal za 4,5-krat (med vsemi prvorojenci je bilo 61 % otrok rojenih neporočenim materam). Da zunajzakonske skupnosti postajajo vedno pogostejša oblika življenjskih skupnosti mlajših parov, lahko posredno sklepamo tudi na osnovi drugorojencev: 38 % teh otrok je bilo rojenih neporočenim staršem. Z vsakim višjim redom rojstva se delež otrok, rojenih zunaj zakonske zveze, zmanjšuje, a se je kljub temu še vedno več kot petina tretjerojencev (22 %) v letu 2006 rodila neporočenim materam.

Več kot polovica mater, ki so rodile v letu 2006, je imela, podobno kot pred petindvajsetimi leti, srednješolsko izobrazbo. Razlika pa je v strukturi, saj je le 13 % mater, ki so se šolale na srednji stopnji, izobrazbo pridobilo v nižji ali srednji poklicni šoli. Večina je zaključila srednjo strokovno ali srednjo splošno šolo. Vsaka tretja mati je že pridobila višjo ali visoko izobrazbo in le vsaka deseta ima samo osnovno.