V praksi je na področju statistike cen pogosto zelo težko predvideti in oceniti vpliv različnih dejavnikov in sprememb na inflacijo, saj za to najpogosteje ni na voljo ustreznih informacij. Zaradi tega bo tudi zelo težko ocenjevati, ne le kdaj in v kolikšni meri bodo na višino cen vplivale tako priprave na prevzem evra kot kasneje tudi sam prevzem evra kot denarne enote, ampak tudi, kolikšna bi bila inflacija, če do uvedbe evra ne bi prišlo.

Že na najnižjem in najpodrobnejšem nivoju je vrsta dejavnikov – običajnih, neobičajnih, slučajnih, sistematičnih in drugih, ki vplivajo na gibanje drobnoprodajnih cen. Mnogi med njimi se bodo lahko prekrivali s potencialnim vplivom uvajanja evra in ga bodo zato v nekaterih primerih lahko celo povsem izničili.

Z namenom, da bi odkrili in predstavili vsaj delček tega dogajanja, bo Statistični urad RS v tem obdobju še bolj podrobno analiziral zbrane statistične podatke. Pri spremljanju in proučevanju uvajanja evra na gibanje cen bo tako posebno pozornost namenil podrobnejšim analizam mesečnih in letnih sprememb cen na nižjih ravneh klasifikacije (na 4. in 5. ravni).

Analize gibanja cen v posameznem mesecu se bodo usmerile predvsem v tri vidike:

• podrobneje bodo predstavljene podskupine izdelkov in storitev, katerih gibanje cen bo v posameznem mesecu najbolj vplivalo na skupno gibanje cen. V bistvu gre za razčlenitev mesečne inflacije;
• predstavljene bodo podskupine izdelkov in storitev, katerih gibanje cen bo v zadnjem mesecu najbolj odstopalo od povprečnega gibanja njihovih cen v preteklih petih letih;
• ob koncu vsakega četrtletja bodo izpostavljene podskupine izdelkov in storitev, katerih gibanje cen je tedaj najbolj odstopalo od njihovega gibanja v enakem obdobju v preteklih petih letih.

Na koncu pa se bo poskušalo poiskati in pojasniti vzroke sprememb pri tistih skupinah izdelkov in storitev, pri katerih se bodo pokazala največja odstopanja.

KOMENTAR

Za razliko od lanskega junija, ko smo imeli deflacijo, smo v letošnjem juniju zabeležili 0,4-odstotno inflacijo. Letošnja pozitivna mesečna junijska rast je močno vplivala na letno rast cen, ki se je že četrtič zapored povišala in je sedaj 3,6-odstotna. Kljub temu pa povprečna 12-mesečna rast cen ostaja na ravni preteklih šestih mesecev, to je na 2,5 odstotka.

Junijsko inflacijo so po pričakovanju najbolj zvišale višje cene počitniških aranžmajev, precej pa so prispevale še višje cene nekaterih prehrambenih izdelkov, na drugi strani pa so jo znižale predvsem nižje cene svežega sadja in zelenjave.

Za razliko od lani, ko je bilo veliko predsezonskih znižanj oblačil in obutve že na začetku junija, so se le ta letos bolj množično pričela šele v zadnjem tednu, tako da letos v juniju še nismo beležili znižanj na ravni skupine obleka in obutev. Poleg tega pa so se letos tekoča in pogonska goriva v juniju podražila, medtem ko so cenejši naftni derivati v lanskem juniju pomembneje pripomogli k deflaciji.

Če pogledamo junijsko inflacijo na bolj podrobni ravni pa lahko ugotovimo, da so jo najbolj zvišale predvsem višje cene v podskupinah počitnice v paketu, kruh in pekovsko pecivo, sveže meso, ženska oblačila, tekoča goriva, mleko in mlečni izdelki ter suhomesnati izdelki. Skok cen počitniških aranžmajev je bil zaradi pričetka poletne turistične sezone pričakovan in tudi v podobnih okvirih kot v preteklih letih. Podobno kot v preteklem mesecu pa smo tudi v juniju zaznali številne podražitve nekaterih prehrambenih izdelkov, kar je privedlo do občutnejših povišanj v omenjenih podskupinah, nekatera povišanja pa so bila tudi tokrat posledica končanih akcij.

Junijski dvig cen pa je bil nadpovprečen v primerjavi s preteklim obdobjem (od januarja 2002 do konca maja 2007) v podskupinah letalski potniški prevozi, počitnice v paketu, kruh in pekovsko pecivo, sladoled, kava in mlečni izdelki, manj pa v podskupinah sveže sadje, jajca, sveža zelenjava ter fotografska oprema. V juniju so se cene nekaterih letalskih vozovnic močno povišale, vendar ker gre za vozovnice iz spletne prodaje, ni to nič neobičajnega, saj te cene mesečno močno nihajo. Gibanje cen svežega sadja in zelenjave pa je bilo povsem v skladu s pričakovanji in podobno kot v preteklih letih v juniju.

V prvi polovici leta so se letos bolj kot pretekla leta v tem obdobju povišale predvsem cene v skupinah hrana in brezalkoholne pijače ter zdravje. Za skupino hrana in brezalkoholne pijače lahko rečemo, da še vedno izstopajo podskupine, ki smo jih omenjali že v maju (meso, mleko, mlečni izdelki in jajca ter drugi prehrambeni izdelki) le da tokrat še bolj, saj so se cene v teh podskupinah tudi ta mesec opazneje povišale. Že prejšnji mesec pa smo omenili, da se cene v tej skupini povečujeo tudi v ostalih državah EU.
V skupini zdravje pa so se v prvi polovici leta letos nekoliko bolj podražili nekateri medicinski in terapevtski izdelki.

V celotnem obdobju obveznega dvojnega označevanja cen (to je od marca 2006 do konca junija 2007) so se cene življenjskih potrebščin v povprečju povišale za 5,9 odstotka. V omenjenem obdobju so se najbolj povišale cene v skupinah obleka in obutev, gostinske in nastanitvene storitve, hrana in brezalkoholne pijače ter stanovanjska oprema. Tako visok porast cen oblačil in obutve v tem obdobju gre pripisati predvsem sezonskim dejavnikom, saj vpliv znižanj, ki ga prinesejo zimske razprodaje na začetku leta, ni več zajet, zajeto pa je že obdobje zamenjav kolekcij v trgovinah po zaključku razprodaj.

V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se v tem obdobju najbolj povišale cene nočitev v hotelih ter cene v gostinskih lokalih. Slednje so se v pretežni meri povišale v mesecu pred in v mesecu same uvedbe nove valute, rast v ostalih mesecih pa je bila bolj ali manj običajna, kar lahko rečemo tudi za rast cen nočitev v hotelih v celotnem obdobju obveznega dvojnega označevanja cen.

Cene v skupini hrana in brezalkoholne pijače pa so se v tem obdobju povišale za 7,4 %, od tega samo v prvi polovici letošnjega leta kar za 5 %. Prav nasprotno pa gre rast cen v skupini stanovanjska oprema v večji meri pripisati rasti v preteklem obdobju, saj so se v letu 2006 opazneje podražili predvsem izdelki za vzdrževanje gospodinjstva.

V grafu pa je za obdobje od januarja 2006 do konca junija 2007 prikazano gibanje dejanske in občutene inflacije. Bistvena razlika med njima je v gibanju v prvih dveh mesecih leta. Tako so v letu 2006 ljudje celo zaznali manjši porast cen potrošnih dobrin v zadnjih 12 mesecih kot je bil dejanski, medtem ko so v prvih dveh mesecih letošnjega leta imeli občutek, da so se cene potrošnih dobrin dvignile mnogo bolj, kot je bila dejanska inflacija. Podoben razkorak so zaznali tudi v drugih državah evroobmočja v času uvedbe evra.

Za razliko od drugih držav evroobmočja, kjer se je potem občutena inflacija povečevala skoraj celo naslednje leto, smo v Sloveniji po dveh zaporednih mesečnih deflacijah in s tem padcu letne rasti cen zabeležili tudi padec občutene inflacije. Po višjih mesečnih stopnjah v zadnjih mesecih pa se je tudi občutena inflacija ponovno začela zviševati, na kar je verjetno vplivalo tudi približevanje konca obveznega dvojnega označevanja cen in s tem bojazen ljudi o novih dvigih cen. Delno pa je k temu gotovo pripomogla tudi rast cen prehrambenih izdelkov v zadnjem obdobju, ki pa jo potrošniki najbolj neposredno občutijo.

ARHIV PRETEKLIH PODATKOV

• maj 2007
• april 2007
• marec 2007
• februar 2007
• posebna objava v januarju 2007
• januar 2007
• december 2006
• november 2006
• oktober 2006
• september 2006
• avgust 2006
• julij 2006
• junij 2006
• maj 2006
• april 2006
• marec 2006