Neodvisnost Statističnega urada RS in pooblastila generalne direktorice

Področje slovenske državne statistike ureja Zakon o državni statistiki, ki sledi temeljnim načelom nevtralnosti, objektivnosti in strokovne neodvisnosti. S tem ciljem ta zakon določa, v skladu z Zakonom o Vladi Republike Slovenije, Statističnemu uradu RS status strokovno neodvisne vladne službe, odgovorne neposredno predsedniku vlade.

Ker je državna statistika strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj, o čemer govori 1. člen Zakona o državni statistiki, je nujna tudi kadrovska oz. personalna neodvisnost Statističnega urada. V drugem poglavju tega zakona je določeno, da Statistični urad vodi in zastopa generalni direktor, ki ga imenuje Vlada Republike Slovenije za dobo petih let, pri čemer je lahko ponovno imenovan na isto funkcijo. Skladno s temeljnim načelom neodvisnosti državne statistike je s tem onemogočeno uveljavljanje politične odgovornosti predstojnika statističnega urada.

Z istim ciljem je bil z zadnjo novelo Zakona o državni statistiki v letu 2001 in kot rezultat usklajevanja statistične zakonodaje z zakonodajo EU, na kar je izrecno opozorila Evropska komisija leta 1998, podaljšan mandat generalnega direktorja statističnega urada s štirih na pet let. To pa omogoča tudi kadrovsko neodvisnost statističnega urada v razmerju do mandata Vlade RS in zakonodajalca, ki sicer za vladne službe ni običajen, vendar je za zagotovitev strokovno neodvisne dejavnosti izvajanja programa statističnih raziskovanj, nujno potreben.

Zakon o državni statistiki tako izrecno določa, da je generalna direktorica Statističnega urada RS pri strokovno-metodoloških vprašanjih dela državne statistike avtonomna. Nihče ji ne more dajati obvezujočih napotkov, ki bi se nanašali na:

• vsebino metodoloških osnov statističnih raziskovanj,
• obseg in vrsto podatkov, ki se zbirajo, obdelujejo in izkazujejo na podlagi programov statističnih raziskovanj,
• prednostno izkazovanje rezultatov.