| Državna statistika> Statistični urad RS
Osnovna pojasnila raziskovalcem o dostopu in uporabi statistično zaščitenih mikropodatkov
Za vpogled in razumevanje problematike posredovanja statistično zaščitenih mikropodatkov za raziskovalne in analitične namene, vam želimo posredovati nekaj informacij, ki vam bodo koristile pri razumevanju problematike. Predstavljeni so obrazci za pridobitev statistično zaščitenih mikropodatkov, izjave o varovanju podatkov, pogodbe za raziskovalce, raziskovalne institucije ter organe državne uprave, navodilo in obrazca za dostop do statistično zaščitenih mikropodatkov z daljave ter Poročilo o aktivnostih na področju varovanja informacij na SURS-u v letu 2009.
Raziskovalci imajo možnost pridobiti evropske statistično zaščitene mikropodatke na Eurostatu.
Pravica do mikropodatkov
V Sloveniji imajo pravico pridobiti statistično zaščitene mikropodatke (po definiciji je statistično zaščiten mikropodatek podatek, ki je spremenjen tako, da iz njega ni mogoče določiti enote, na katero se nanaša, ob tem pa vsebuje spremenljivke, na podlagi katerih je mogoče izvajati statistično analizo na enak način, kot je to mogoče z individualnim podatkom), registrirane raziskovalne institucije, registrirani raziskovalci in raziskovalci organov državne uprave.
Statistični urad Republike Slovenije pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem dosledno upoštevati pravna, etična in strokovna statistična merila. Pravica raziskovalcev do pridobitve statistično zaščitenih mikropodatkov ni absolutna, pač pa lahko raziskovalci pridobijo statistično zaščitene mikropodatke samo ob zmožnosti zagotovitve varstva podatkov.
Namen uporabe
Namen, za katerega je mogoče pridobiti statistično zaščitene mikropodatke, je statistično- analitičen in znanstveno-raziskovalen, ob tem, da analiza pomeni družbeno dobro oziroma nekaj pozitivnega za prebivalce Slovenije.
Statistično zaščitenih mikropodatkov ni mogoče pridobiti za nestatističen namen. Med nestatistične namene uvrščamo administrativen namen, pri katerem bi posredovanje mikropodatkov pomenilo neposredno administrativno posledico za prebivalca ali podjetje, davčni namen, sodni namen in poslovni namen.
Posredovanje mikropodatkov in ohranjanje zaupanja javnosti v Statistični urad Republike Slovenije
Pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov se zavedamo, da je bistvenega pomena ohraniti zaupanje javnosti v Statistični urad Republike Slovenije. Nezaupanje v Statistični urad Republike Slovenije bi povzročilo netočno poročanje podatkov poročevalskih enot Statističnemu uradu Republike Slovenije, posledica pa bi bila znižanje kakovosti statističnih podatkov. Že en resen, močno medijsko podprt incident s področja razkritja informacijske zasebnosti posameznika ali poslovnega interesa poslovnega subjekta, lahko resno ogrozi kakovostno delovanje državne statistike.
Trije glavni dejavniki povečanega tveganja za razkritje informacijske zasebnosti posameznika in poslovnih skrivnosti poslovne enote pri posredovanju mikropodatkov so zaradi razvitosti in majhnosti Slovenije prisotni v naši državi. Prvi je razvoj in dostopnost računalniške tehnologije, tako strojne kot programske opreme, ki omogoča združevanje podatkov in analize, ki so bile v preteklosti v domeni raziskovalnih institucij, danes pa jih je mogoče opraviti na domačih računalnikih brez posebnih finančnih vložkov. Drugi je obstoj vedno večjega števila podatkovnih zbirk. Te v Sloveniji zaradi potrebe po urejenosti pri upravljanju države organizirano in hitro nastajajo in predpisano je, da vsebujejo tudi enotne identifikatorje na področju države (enotna matična številka občana in enotna matična številka podjetja). Na podlagi tega je mogoče podatke iz različnih baz med seboj povezovati. Tretji je majhnost slovenskega gospodarstva in nekaj izstopajoče velikih podjetij, ki so tako značilna in zato prepoznavna, da je njihove podatke težko statistično zaščititi.
Pravila Statističnega urada Republike Slovenije pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov (in »občutljivih« tabel)
Na Statističnem uradu Republike Slovenije je posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov in z vidika statistične zaupnosti občutljivih tabel raziskovalcem organizirano na temelju delovanju svetovalnega telesa generalne direktorice Odbora za varstvo podatkov, upoštevanju sistema pravil in postopkov o posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem in uporabe programskega orodja za statistično zaščito podatkov.
Sistem pravil in postopkov o posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov
| 1. POSREDOVANJE INDIVIDUALNIH PODATKOV |
| |
1.1 Posredovanje individualnih podatkov znotraj sistema državne statistike |
| |
|
Dobra praksa: za izvajanje Letnega programa statističnih raziskovanj je možna izmenjava individualnih podatkov med SURS-m in pooblaščenimi izvajalci Programa statističnih raziskovanj po določenem postopku. |
| |
1.2 Posredovanje individualnih podatkov, pridobljenih na kombiniranih vprašalnikih, partnerski instituciji |
| |
|
V nekaterih primerih SURS z eno od institucij državne uprave pošlje poročevalskim enotam kombiniran vprašalnik in s tem razbremeni poročevalske enote dvakratnega poročanja istih ali podobnih podatkov dvema institucijama državne uprave.
Dobra praksa: SURS zbira podatke s kombiniranim vprašalnikom s partnersko institucijo državne uprave samo, če imata SURS in partnerska institucija za to zakonsko osnovo in če interes SURS-a s takim načinom zbiranja podatkov ni ogrožen.
Na vprašalnik se vpišejo pravne osnove za zbiranje podatkov SURS-a in partnerske institucije, v okrožnici pa se navede namen zbiranja podatkov za partnerski instituciji. Podatke instituciji pošljemo po določenem postopku.
|
| |
1.3 Posredovanje individualnih podatkov enoti opazovanja, ki zaprosi za lastne podatke |
| |
|
V nekaterih primerih enote opazovanja zaprosijo SURS za lastne podatke, ki so bili v preteklosti posredovani SURS-u.
Dobra praksa: če ima SURS podatke, jih v okviru tehničnih in finančnih zmožnosti posreduje enoti opazovanja. Praviloma SURS posreduje samo podatke, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, po določenem postopku. Za Popis 2002 posreduje SURS natis skenirane popisnice.
|
| |
1.4 Posredovanje individualnih podatkov poslovnim in interesnim združenjem o njihovih članih |
| |
|
Nekatera poslovna in interesna združenja zaradi racionalizacije zbiranja podatkov in obremenjevanja poročevalskih enot podatkov za izdelavo različnih analiz ne zbirajo sama, pač pa za njih zaprosijo SURS.
Dobra praksa: SURS posreduje individualne podatke o članih združenja po predložitvi predhodnega pisnega soglasja članov. Pri tem upoštevamo postopek.
|
| |
1.5 Posredovanje individualnih podatkov zaradi anketiranja |
| |
|
Za anketiranje sme SURS posredovati registriranim znanstvenoraziskovalnim organizacijam in registriranim raziskovalcem posameznikom samo naslednje osebne podatke: ime in priimek posameznika, njegovo prebivališče, leto rojstva, spol in poklic. |
| 2. POSREDOVANJE ADRESARJEV – SEZNAMOV POROČEVALSKIH ENOT |
| |
2.1 Posredovanje adresarjev statističnih raziskovanj |
| |
|
SURS pripravlja adresarje za statistična raziskovanja iz administrativnih zbirk podatkov ob upoštevanju različnih meril in praviloma dodaja podatke iz različnih statističnih zbirk. Zato so adresarji statistične zbirke podatkov in njihovo posredovanje obravnavamo enako kot posredovanje individualnih podatkov.
Dobra praksa: SURS adresarjev statističnih raziskovanj ne posreduje zunaj sistema državne statistike, pooblaščenim izvajalcem pa samo za izvajanje Letnega programa statističnih raziskovanj.
Če uporabnik ne izpolnjuje pogojev za posredovanje adresarja, ga napotimo na ustrezen administrativni vir (če obstaja).
|
| 3. POSREDOVANJE STATISTIČNO ZAŠČITENIH MIKROPODATKOV |
| |
3.1 Posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov znanstveno-raziskovalnim institucijam in registriranim raziskovalcem |
| |
|
Dobra praksa: statistično zaščitene mikropodatke za znanstveno-raziskovalne in analitične namene posredujemo samo znanstveno-raziskovalnim organizacijam in raziskovalcem, ki lahko dokažejo svojo registracijo (izpis iz PRS-ja za institucije, izpis iz registra raziskovalcev za raziskovalce posameznike). Podatke posredujemo po predpisanem postopku. |
| |
3.2 Posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov organom državne uprave |
| |
|
SURS organom državne uprave kot skupini uporabnikov statističnih podatkov z velikimi in specifičnimi podatkovnimi potrebami olajša delo pri vodenju različnih politik, če jim omogoči uporabo statistično zaščitenih mikropodatkov.
Dobra praksa: statistično zaščitene mikropodatke posredujemo organu državne uprave, če je namen uporabe raziskovalen ali analitičen. Zahtevek zavrnemo, če je namen uporabe mikropodatkov določanje administrativnih ugodnosti ali neugodnosti posameznim poslovnim subjektom ali fizičnim osebam. Postopek posredovanja je enak kot za znanstvenoraziskovalne institucije.
|
| |
3.3 Posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov arhivom družboslovnih podatkov |
| |
|
SURS s posredovanjem statistično zaščitenih mikropodatkov arhivom podatkov omogoča analitično in raziskovalno delo.
Dobra praksa: statistično zaščiteni mikropodatki, ki jih posredujemo v družboslovne arhive, imajo najstrožjo stopnjo zaščite mikropodatkov.
|
| 4. STATISTIČNA ZAŠČITA TABEL |
| |
4.1 Statistična zaščita tabel za različne vsebinske sklope |
| |
|
S statistično zaščito tabel varujemo poslovne in osebne podatke. To pomeni, da ni treba avtomatično statistično zaščititi vseh tabel, ki jih SURS izkazuje, pač pa le tiste, kjer bi razkritje lahko povzročilo vdor v poslovno tajnost poslovnega subjekta ali informacijsko zasebnost posameznika.
Dobra praksa: statistično zaščitimo vse publikacijske tabele, če bi z razkritjem lahko posegli v:
- informacijsko zasebnost posameznika,
- poslovni interes.
Če nosilec statističnega raziskovanja presodi, da tabel ni treba statistično zaščititi, posreduje predlog v potrditev Sektorju za splošno metodologijo in standarde. V spornih primerih presoja Odbor za varstvo podatkov. |
| |
4.2 Diseminacija tabelaričnih podatkov v primerih, kjer bi uvrstitev ene, a pomembne poročevalske enote v tabelo, povzročila statistično zaščito tabele po (n, k) pravilu |
| |
|
Ker je slovensko gospodarstvo razmeroma majhno, prihaja v nekaterih primerih do uvrstitve le ene enote ali manjšega števila enot v posamezno postavko Standardne klasifikacije dejavnosti, ali pa je ena enota izrazito prevladujoča.
Po (n, k) pravilu bi bilo treba tako celico statistično zaščititi s primarnim zakrivanjem, ob tem pa s sekundarno zaščito zaščititi še določeno število drugih celic v tabeli, to bi v nekaterih primerih pomenilo veliko izgubo informacije in bi onemogočilo kakovostne ekonomske analize za nekatere dele slovenskega gospodarstva.
Dobra praksa: z nekaterimi podjetji je bil opravljen oseben pogovor na ravni vodstva SURS-a in dosežen dogovor o prikazovanju podatkov te enote po Standardni klasifikaciji dejavnosti.
|
| 5. ORGANIZACIJSKA PRAVILA |
| |
5.1 Posredovanje zahtevka za mikropodatke Odboru za varstvo podatkov in sprejemanje odločitve o posredovanju mikropodatkov za sekundarno analizo |
| |
|
Pri reševanju zahtevkov moramo upoštevati predpisani postopek. |
| |
5.2 Načelo »Need to know« in posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov za statistično analizo podatkov |
| |
|
Ker ob posredovanju mikropodatkov vedno obstaja teoretična možnost razkritja enote opazovanja, poskušamo verjetnost razkritja čim bolj zmanjšati, tudi s tako imenovanim načelom »Need to know«.
Izvajalci statističnih analiz podatkov prvenstveno ne razmišljajo o možnosti razkritja enote opazovanja, zato pogosto posredujejo zahtevek za mikropodatke, ki vsebuje več spremenljivk in več kategorij teh spremenljivk, kot bi bilo za analizo potrebno.
Dobra praksa: predstavnik institucije, ki je posredoval zahtevek za mikropodatke, mora v dopisu opredeliti, za kakšno raziskovalno nalogo jih potrebuje. Nato skupaj z nosilcem statističnega raziskovanja določita najmanjši možni nabor spremenljivk in kategorij spremenljivk, ki omogočajo kakovostno sekundarno analizo podatkov.
|
| |
5.3 Več raziskovalcev dela na istem projektu statistične analize podatkov |
| |
|
Dobra praksa: skrb za varstvo mikropodatkov je odgovornost institucije in osebna odgovornost posameznika, ki se je s pogodbo ali izjavo o varstvu podatkov zavezal, da bo mikropodatke varoval. Zato prejme vsak raziskovalec svojo lastno zbirko statistično zaščitenih mikropodatkov in z njo ravna v skladu z izjavo/pogodbo. Zbirke podatkov ne sme posredovati drugemu raziskovalcu, tudi če gre za isti projekt. |
| |
5.4 Uporaba iste zbirke statistično zaščitenih mikropodatkov za različne statistične analize |
| |
|
Dobra praksa: če raziskovalec potrebuje iste statistično zaščitene mikropodatke za različne projekte, mu posredujemo eno kopijo statistično zaščitenih mikropodatkov. V pogodbi, ki jo skleneta SURS in raziskovalec, morajo biti opisani vsi projekti. Rok uničenja podatkov je enak zaključku zadnjega projekta. |
| |
|
|
Statistična zaščita mikropodatkov
Na Statističnem uradu Republike Slovenije statistično ščitimo podatke zoper neposredno in posredno identifikacijo. Pri statistični zaščiti podatkov zoper neposredno identifikacijo odstranimo ime in priimek, naslov, enotno matično številko občana in poslovnega subjekta, davčno številko in podobne identifikatorje. Pri statistični zaščiti zoper posredno identifikacijo pa pregledamo redke lastnosti ali kombinacije lastnosti in statistično zaščitimo ustrezne podatke. Statistično zaščitene mikropodatke ščitimo tudi z nadzorom števila neposredno povezanih podatkov v podatkovnem setu, s podrobnostjo klasifikacij, s podpisom pogodb in izjav o delu z mikropodatki in s seznanjanjem raziskovalcev o problematiki varstva podatkov.
Statistično zaščito podatkov in druge načine varstva podatkov uporabljamo za neposredno zbrane podatke od enot poročanja in za podatke, pridobljene iz administrativnih baz podatkov. Statistične zaščite pa ne uporabljamo za javne podatke, če niso povezani s statističnimi podatki.
Statistično zaščitene mikropodatke delimo v t. i. "javne" statistično zaščitene mikropodatke, ki so statistično zaščiteni na tak način, da onemogočajo razkritje in se uporabljajo le za grobe analize ter izobraževanje in usposabljanje bodočih raziskovalcev. V tak primer je Arhiv družboslovnih podatkov Fakultete za družbene vede, ki vsebuje tudi nekaj serij statistično zaščitenih mikropodatkov pridobljenih s programom statističnih raziskovanj. Poleg tega raziskovalcem posredujemo tudi zbirke statistično zaščitenih mikropodatkov, ki so zaščiteni samo zoper neposredno identifikacijo (kljub temu pri namenski uporabi ni mogoče prepoznati enot analize), a jih je mogoče pridobiti samo ob podpisu posebne pogodbe in izjave.
Načini posredovanja statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem
Statistično zaščitene mikropodatke posredujemo raziskovalcem v "varni sobi", z "dostopom z daljave" in samo v primeru, ko je za delo z mikrosimulacijskimi modeli nujna uporaba konktrtnih podatkov, na CD-ju.
Na Statističnem uradu Republike Slovenije je vzpostavljeno delovanje t. i. »varne sobe«, v kateri je računalnik brez povezav z zunanjim okoljem, brez disketne enote in brez možnosti tiska, na katerem raziskovalec lahko analizira statistično zaščitene mikropodatke. Evidentirani so vstopi v varno sobo samo za upravičene posameznike in postavljena so pravila dela v varni sobi, ki zagotavljajo najvišjo mogočo stopnjo varstva podatkov.
V skladu s protokolom o izvajanju skupnega projekta dostopa raziskovalcev do statistično zaščitenih mikropodatkov z daljave, ki sta ga 10.10.2005 podpisala Statistični urad Republike Slovenije in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, deluje t. i. »dostop raziskovalcev do statistično zaščitenih mikropodatkov z daljave«. Cilji projekta so bili:
- vzpostavitev sistema dostopa raziskovalcev do statistično zaščitenih mikropodatkov z daljave,
- povečanje transparentnosti pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem,
- zagotovitev visoke stopnje varstva statističnih mikropodatkov,
- ohranjanje zaupanja javnosti v Statistični urad Republike Slovenije ob hkratnem povečanju posredovanja statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem,
- zagotovitev za raziskovalce enostavnega, udobnega, hitrega in z regionalnega vidika pravičnega sistema za analizo statističnih podatkov,
- povečanje možnosti za informirano odločanje pri pripravi in evaluaciji zakonskih aktov v Sloveniji.
Tak pristop do statistično zaščitenih mikropodatkov je enostaven z vidika raziskovalca, saj lahko s svojega računalnika (po podpisu pogodbe in pripravi statistično zaščitenih mikropodatkov) s sistemom gesel dostopa do zanj pripravljenih statistično zaščitenih mikropodatkov prek interneta na poseben strežnik Statističnega urada Republike Slovenije, ki je ločen od proizvodnih strežnikov. Z vidika varstva podatkov je tak način varnejši od posredovanja podatkov na CD-ju, ker statistično zaščiteni mikropodatki nikoli ne zapustijo Statističnega urada Republike Slovenije, raziskovalec dobiva samo rezultate tabelacij po internetu, vsi dostopi do podatkov pa so evidentirani. Pomanjkljivost sistema sta cena (za Statistični urad Republike Slovenije, ne za raziskovalca), ki je bistveno višja kot pri posredovanju statistično zaščitenih mikropodatkov na CD-ju, in omejen nabor programske opreme za analizo podatkov.
Mednarodno sodelovanje Statističnega urada Republike Slovenije na področju statistične zaščite mikropodatkov
Statistični urad Republike Slovenije je aktiven pri vzpostavljanju mednarodnih priporočenih standardov statističnim uradom za posredovanje statistično zaščitenih mikropodatkov raziskovalcem, saj sodelujemo v projektu Ekonomske komisije za Evropo Združenih narodov in Konference evropskih statistiko. Primer delovanja Odbora za varstvo podatkov na Statističnem uradu republike Slovenije je ena od dobrih praks v priporočilih.
Statistični urad Republike Slovenije sodeluje kot eden od sedmih statističnih uradov držav članic EU v delovni skupini Eurostata za statistično zaščito podatkov.
Povezava na UN ECONOMIC COMMISSION FOR EUROPE and CONFERENCE OF EUROPEAN STATISTICIANS: MANAGING STATISTICAL CONFIDENTIALITY AND MICRODATA ACCESS PRINCIPLES AND GUIDELINES OF GOOD PRACTICE, UNITED NATIONS Geneva, 2006
|
