Mejniki državne statistike

Kratka zgodovina pred letom 1991

Zgodovina slovenske statistike sega v leto 1754, ko je bil izveden prvi popis prebivalstva na ozemlju današnje Slovenije.
V avstroogrskem cesarstvu je bila leta 1863 na Dunaju ustanovljena prva samostojna statistična služba, Cesarsko kraljeva statistična centralna komisija, ki je zajemala pretežni del Slovenije.
Po razpadu Avstro-Ogrske je Slovenija postala sestavni del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Osrednja statistična služba te države je bila Splošna državna statistika v Beogradu. V njenem okviru je med leti 1919 in 1924 deloval poseben statistični odsek za Slovenijo.
Leta 1944 je slovenski narodnoosvobodilni svet ustanovil Statistični urad Slovenije. Leto pozneje je slovenska statistika postala del zvezne državne uprave.
1956. je bil z republiškim zakonom prvič določen program statističnih raziskovanj za Slovenijo. Statistični urad je bil pobudnik za razvoj Centralnega registra prebivalstva (1970), registra pravnih subjektov in njihovih enot v sestavi (1976) in Registra teritorialnih enot (1981).
Leta 1981 je Zakon o družbenem sistemu informiranja v Sloveniji odprl možnost za začetek izgradnje registrov z enotnimi identifikatorji za administrativne in statistične namene.

Državna statistika v samostojni Sloveniji

Slovenski statistični urad je leta 1991 deloval v sestavi Ministrstva za planiranje. Naslednje leto je postal član Konference evropskih statistikov, kjer so bila isto leto sprejeta Osnovna načela uradne statistike. Oboje je v veliki meri prispevalo k procesu pripravljanja nove zakonodaje na področju državne statistike v Sloveniji.
Leta 1994 je bila podpisana Skupna deklaracija o statističnem sodelovanju med Statističnim uradom Republike Slovenije in Eurostatom, kar je omogočilo uradno sodelovanje Slovenije pri evropskem statističnem delu.
Leta 1995 je Državni zbor sprejel Zakon o državni statistiki, s katerim postane Statistični urad RS strokovno samostojna vladna služba. Poudaril je pomembne elemente državne statistike (npr. poslanstvo, Statistični svet in statistične sosvete, neodvisnost, zaupnost, diseminacijo, obveznosti za poročevalske enote, dostop do administrativnih virov na mikroravni z identifikacijskimi številkami in pravila financiranja).

Državna statistika in priprave na vstop v Evropsko unijo

Leta 1996 je bil podpisan Sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo. Leta 1998 se je s Pristopnim sporazumom in primerjalnim pregledom statistične zakonodaje slovenska državna statistika zavezala, da bo dosegla popolno usklajenost s statistično zakonodajo v EU-ju najkasneje do konca leta 2002. Kot del tega procesa so bile leta 2001 sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o državni statistiki, ki so olajšale pripravo in sprejem programa statističnih raziskovanj, izboljšale statistično zaupnost, poglobile neodvisnost Urada in natančneje (jasneje) določile vlogo pooblaščenih izvajalcev statističnih raziskovanj.
Po uspešnem usklajevanju z evropskim pravnim redom je slovenska državna statistika s 1. majem 2004 postala del evropskega statističnega sistema. Spoštuje uveljavljeno zakonodajo in standarde ter aktivno sodeluje pri oblikovanju prenovljenih ali novih statističnih aktov kot enakopraven član delovnih skupin in odborov Eurostata, Statističnega urada evropskih skupnosti. Slovenski statistični urad aktivno sodeluje z mnogimi evropskimi in drugimi mednarodnimi organizacijami.

Državna statistika in vstop v OECD

Slovenija je pridobila status opazovalke v Odboru OECD za statistiko junija 2006, kjer jo je zastopal Statistični urad RS. V okviru pristopnega programa za članstvo v OECD na področju statistike je Odbor OECD za statistiko junija 2008 sklical sestanek za vseh pet držav kandidatk (poleg Slovenije še Čile, Estonija, Izrael in Rusija), na katerem so državam predstavili Listino statističnih zahtev. Statistični urad RS je nato prevzel usklajevalno nalogo za statistične podatke v Sloveniji z izjemo podatkov, za katere je odgovorna Banka Slovenije, ki prav tako intenzivno sodeluje z več odbori OECD-ja.