Kakovost statistike

Statistični urad Republike Slovenije (SURS) se pri svojem delovanju prednostno zavzema za to, da bi bila državna statistika kakovostna in hkrati prijazna do uporabnika, tj. predstavljena in dostopna uporabniku na prijazen način. Kakovost statističnih podatkov se je v preteklosti obravnavala predvsem v zvezi z natančnostjo podatkov v ožjem pomenu (predvsem kot ujemanje statističnih podatkov s pravo vrednostjo). V zadnjem desetletju pa je statistična stroka v zvezi z razumevanjem kakovosti statističnih podatkov močno napredovala. Najrazvitejše države so namreč uveljavile nov pristop: celostno obravnavanje kakovosti v statističnih uradih na ravni inštitucije. Precejšnjo spremembo v obravnavanje kakovosti v evropskem statističnem sistemu pa je vnesel tudi Kodeks ravnanja evropske statistike, ki je bil sprejet leta 2005.

Strategija kakovosti v državni statistiki
SURS razume politiko kakovosti kot organizacijsko kulturo, ki temelji na petih osnovnih stebrih (glavnih dejavnikih) kakovosti, medsebojno povezanih s sodobnimi metodami vodenja. Ti so:

• Neodvisna državna statistika. Veljavna zakonska ureditev slovenskega statističnega sistema zagotavlja visoko stopnjo strokovne neodvisnosti državne statistike (tj. državnega statističnega urada skupaj s pooblaščenimi izvajalci statističnih raziskovanj) in ta se bo v prihodnje še krepila, saj je le strokovno in politično neodvisna statistika tudi zaupanja vredna in s tem ustrezna za uporabnike.
• Uporabniki in dajalci podatkov. Iskanje ravnotežja med zahtevami uporabnikov po statističnih podatkih in informacijah na eni strani ter zahtevami po podatkih, s katerimi se soočajo dajalci podatkov, postaja vse težje. Zato je izjemno pomembno, da spremljamo, v kolikšni meri objavljene statistike ustrezajo pričakovanjem in potrebam uporabnikov, in v kolikšni meri posredovanje podatkov obremenjuje tiste, ki so podatke dolžni posredovati. Zmanjševanje obremenitev dajalcev podatkov ter zagotavljanje zaupnosti in varstva posredovanih podatkov, namenjenih samo za uporabo v statistične namene, bosta tudi v prihodnje temeljni nalogi državne statistike.
• Kakovost statističnih izdelkov in z njimi povezanih storitev. Ta temelji na standardni definiciji kakovosti in hkrati tudi na načelih Kodeksa ravnanja evropske statistike. Pri izkazovanju kakovosti v državni statistiki pomeni velik napredek dokumentiranje kakovosti statističnih raziskovanj v obliki standardnih poročili o kakovosti.
• Procesna usmerjenost slovenske statistike. V procesu priprave statističnih podatkov in informacij v okviru posameznih statističnih raziskovanj imajo pomembno vlogo uporabljeni viri, metodologije, postopki in seveda tudi stroški, povezani z vsakim posameznim statističnim raziskovanjem. S preglednostjo celotnega omenjenega procesa in z jasno dokumentiranimi posameznimi postopki lahko dosežemo boljšo kakovost rezultatov in hkrati tudi boljšo stroškovno učinkovitost.
• Razvoj človeških virov z izobraževanjem o vrednotah kakovosti. Izobraževanje uslužbencev z namenom, da bi se tudi tako dvignila kakovost statističnih izdelkov in storitev, se osredotoča na metodološka znanja, na poznavanje IKT in tudi na spodbujanje izmenjave dobrih praks. Pomembno je, da se uslužbenci v sistemu državne statistike – na SURS-u in v samostojnih statističnih enotah pri pooblaščenih izvajalcih – zavedajo vsebine Kodeksa ravnanja evropske statistike in ravnajo v skladu z njim pri vsakdanjem strokovnem delu.

Navedeni osnovni stebri (dejavniki) kakovosti so opredeljeni in podrobno opisani v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj za obdobje 2008-2012. Strateške usmeritve iz Srednjeročnega programa statističnih raziskovanj so podrobneje razčlenjene v Strategiji celostnega obvladovanja kakovosti na Statističnem uradu RS 2006–2008.

Kodeks ravnanja evropske statistike
S sprejetjem Kodeksa ravnanja evropske statistike (leta 2005) so se statistični uradi držav članic EU in Eurostat zavezali, da bodo izvajali aktivnosti, ki zagotavljajo visoko kakovostno statistiko.

Kodeks temelji na skupni definiciji kakovosti (oblikovana in sprejeta je bila v okviru evropskega statističnega sistema) in se nanaša na naslednja področja: na institucionalno okolje, na statistične procese in na statistične rezultate.

Kodeks ravnanja evropske statistike je priporočilo; države članice EU naj bi ga upoštevale v čim večji možni meri in o tem, kako ga izpolnjujejo, tudi redno poročale Evropski komisiji. Prvo tako poročanje o izpolnjevanju načel Kodeksa se je nanašalo na leto 2005 in je bilo izvedeno v obliki samoocenjevalnega vprašalnika. Naslednji korak pri spremljanju uresničevanja načel Kodeksa v praksi – kot dopolnitev k omenjenim samoocenam – so strokovni pregledi, ki so jih opravili strokovnjaki z Eurostata. Ti strokovni pregledi so bistveni element pri uresničevanju načel Kodeksa v praksi, ker omogočajo, da se zgledi dobrih praks razširjajo med državnimi statističnimi uradi, in ker prispevajo k večji preglednosti delovanja celotnega statističnega sistema. Na SURS-u je tak strokovni pregled potekal maja 2007; poročilo strokovnih pregledovalcev o omenjenem pregledu vsebuje opis takratnega stanja na SURS v zvezi z uresničevanjem načel Kodeksa in priporočila za izboljšave. Poročila o tovrstnih strokovnih pregledih v statističnih uradih drugih držav članic EU so dostopna v angleščini, in sicer na spletni strani Eurostata.

Dimenzije kakovosti
SURS je privzel Eurostatovo enotno opredelitev kakovosti. Po tej opredelitvi je kakovost statističnih izdelkov sestavljena iz šestih komponent. Te so:

• Ustreznost. Ta komponenta pove, v kolikšni meri oz. do katere stopnje statistični podatki zadovoljujejo zdajšnje in bodo zadovoljevali prihodnje potrebe uporabnikov. Na primer: ali so zagotovljeni vsi potrebni statistični podatki, ki jih uporabnik potrebuje, in do katere mere uporabljeni koncepti (definicije, klasifikacije) ustrezajo uporabnikovim.
• Natančnost. Ta komponenta pomeni v splošnem statističnem pojmovanju ujemanje izračunov ali ocen z (neznano) pravo populacijsko vrednostjo. Statistični podatki se namreč ne ujemajo s pravimi podatki zaradi variabilnosti (vrednosti nihajo zaradi naključnih vzrokov, ki se pojavijo pri izvedbi raziskovanja) in zaradi pristranskosti (vrednosti nihajo zaradi sistematičnih napak pri izvedbi raziskovanja).
• Pravočasnost in točnost objave. Pravočasnost objave se nanaša na časovni interval med obdobjem, ko smo pojav, ki ga statistični podatki opisujejo, spremljali, in dnevom, ko se ti podatki objavijo. Točnost objave pa se nanaša na časovni interval med napovedanim datumom objave (npr. v koledarju napovedi objav) in datumom, ko se podatki v resnici objavijo.
• Primerljivost statistik. To pomeni, da so uporabljeni koncepti medsebojno usklajeni in da je na njihovi osnovi pridobljene statistične podatke in informacije mogoče primerjati med geografskimi regijami, med statističnimi področji in v času.
• Skladnost rezultatov. To pomeni, da je statistične podatke mogoče povezovati na različne načine in za različne potrebe. Težave s skladnostjo se lahko pojavijo, kadar podatki izvirajo iz različnih virov oz. iz različnih statističnih raziskovanj, v katerih so bili uporabljeni pristopi, klasifikacije ali metodološki standardi, ki medsebojno niso bili usklajeni.
• Dostopnost in jasnost. Dostopnost se nanaša na fizične pogoje za dostop uporabnikov do statističnih podatkov: kje in kako jih je mogoče naročiti, v kolikšnem času bodo na voljo, koliko posamezna storitev stane (jasen cenik storitev), dostopnost mikropodatkov in metapodatkov, dostopnost v različnih formatih. Jasnost se nanaša na okolje, v katerem so statistični podatki predstavljeni: ali so opremljeni s primernimi metapodatki, z grafičnimi prikazi, s podatki o kakovosti podatkov in z informacijo, ki pove, v kolikšni meri je nacionalni statistični urad pripravljen ponuditi pomoč pri pojasnjevanju uporabljenih konceptov oz. za pravilno razumevanje le-teh.

K navedenim šestim komponentam kakovosti pa SURS dodaja še sedmo, to so stroški in obremenitve. Ta komponenta meri stroškovno učinkovitost statističnih raziskovanj in obremenitve poročevalskih enot (dajalcev podatkov) s sporočanjem zahtevanih podatkov za statistične namene.

Poročanje o kakovosti statističnih raziskovanj
Standardna poročila o kakovosti statističnih raziskovanj je SURS začel redno pripravljati leta 2006. V njih je podan obsežen pregled kazalnikov kakovosti posameznih statističnih raziskovanj (v skladu z Eurostatovim standardom za poročanje o kakovosti statističnih raziskovanj). Pozneje so bila uvedena še Letna poročila o kakovosti statističnih raziskovanj; ta so krajša in uporabniku predstavijo najpomembnejše kazalnike kakovosti o določenem statističnem raziskovanju v posameznem letu (torej na letni ravni). Ti kazalniki omogočajo pregled različnih komponent kakovosti ter primerljivost le-teh med statističnimi raziskovanji in med državami. Posamezne kazalnike kakovosti lahko v grobem razdelimo na proizvodno in na uporabniško usmerjene. Prvi merijo kakovost z vidika proizvajalca, drugi pa z vidika uporabnika statističnih rezultatov. Obširnejša pojasnila o definiciji kakovosti in o kazalnikih kakovosti so na voljo na Eurostatovi spletni strani za kakovost.

Zadovoljstvo uporabnikov
Zadovoljstvo uporabnikov s statističnimi podatki in storitvami redno spremljamo z različnimi anketami o zadovoljstvu uporabnikov in izsledki teh anket so za nas pomemben vir informacij o tem, kakšno državno statistiko si naši uporabniki želijo in s