SOCIO-EKONOMSKE ZNAČILNOSTI PREBIVALSTVA IN MEDDRŽAVNIH SELIVCEV, SLOVENIJA

METODOLOŠKA POJASNILA

Viri podatkov

Zajetje

Način zbiranja podatkov

Splošna pojasnila in definicije

Objavljanje

Pripravila

Zadnjič pregledano

Namen priprave podatkov

Namen priprave podatkov je prikaz socioekonomskih značilnostih prebivalcev Slovenije in meddržavnih selivcev.

V raziskavi že objavljenim letnim podatkom o prebivalcih Slovenije in že objavljenim podatkom o meddržavnih selivcih dodamo podatke o njihovih socioekonomskih značilnostih, ki se zbirajo v evidencah, katere vodijo Statistični urad RS in druge pristojne državne ustanove, ter podatke iz rednih letnih raziskovanj, ki jih izvaja Statistični urad RS.

Zaradi velikega števila priseljenih v državo so podatki o prebivalstvu prikazani po državi, v kateri so bili rojeni (država rojstva), značilnosti priseljenih v državo pa so prikazane po državi, katere državljanstvo imajo (država državljanstva).

Metodološko opozorilo:

V podatkih, pridobljenih z raziskovanjem Socioekonomske značilnosti prebivalcev Slovenije in meddržavnih selivcev, so prikazani le podatki za prebivalstvo Slovenije. Posledično se podatki iz tega raziskovanja razlikujejo od statistik, ki jih SURS objavlja oz. prevzema od drugih virov na področjih trga dela, izobraževanja in socialne zaščite.

Enote opazovanja

- prebivalstvo Republike Slovenije

- meddržavni selivci

Viri podatkov

- za prebivalstvo Republike Slovenije: Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva;

- za delovno aktivno prebivalstvo: Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP);

- za registrirano brezposelne osebe: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje;

- za prebivalstvo vpisano v višješolske in visokošolske študijske programe: redna letna statistična raziskovanja o terciarnem izobraževanju;

- za prejemke prebivalstva s področja socialne zaščite: Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Zajetje

Zajete so vse enote opazovanja. V posameznih tabelah pa so prikazane glede na za njih relevantne socioekonomske značilnosti.

Način zbiranja podatkov

Statistični urad Republike Slovenije zbira (na podlagi letnega programa statističnih raziskovanj) podatke o prebivalcih Republike Slovenije, ki imajo prijavljeno stalno in/ali začasno prebivališče na območju Slovenije.

Individualne podatke o številu prebivalstva Slovenije in o selitvah prebivalcev Slovenije posreduje Uradu Ministrstvo za notranje zadeve v elektronski obliki.

Podatki o delovno aktivnih prebivalcih so pridobljeni iz SRDAP-a. Upoštevani so zaposleni prebivalci v delovnem razmerju in samozaposleni prebivalci, ki so na tej osnovi tudi obvezno socialno zavarovani, ne glede na to, ali imajo zaposlitev s polnim ali s skrajšanim delovnim časom. Niso pa vključeni prebivalci, ki delajo po podjemnih pogodbah (pogodbi o delu), avtorskih pogodbah ali za neposredno plačilo in pomagajoči družinski člani. Iz SRDAP-a je pridobljen tudi podatek o detaširanih delavcih oz. prebivalcih napotenih na delo ali usposabljanje v tujino. SRDAP se dopolnjuje oz. osvežuje s podatki iz obrazcev M, to je Prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (M-1, M-2, M-3, M-3A, M-DČ).

Podatke o registriranih brezposelnih osebah Statističnemu uradu Republike Slovenije sporoča Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje.

Podatki o vpisu študentov na višje strokovne šole in visokošolske zavode se nanašajo na študijsko leto.

Podatki o prejemkih s področja socialne zaščite so rezultat zbiranja podatkov na podlagi metodologije, ki jo določa Evropski sistem integrirane statistike socialne zaščite.

Socialna zaščita po navedeni metodologiji obsega vsa posredovanja javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom olajšajo breme določenih tveganj ali potreb brez sočasne zagotovitve enakovrednega nadomestila ali povračila in niso rezultat individualnih aranžmajev.

Za potrebe prikaza socioekonomskih značilnostih prebivalstva Slovenije in meddržavnih selivcev so upoštevani socialni prejemki v denarju, ki so po programih socialne zaščite dodeljeni gospodinjstvom ali posameznikom.

Upoštevamo prejemke s področja:

· družina/otroci;

· brezposelnost;

· druge oblike socialne izključenosti.

Splošna pojasnila in definicije

PREBIVALSTVO

Po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni v letu 2008, so kot prebivalci Slovenije v podatkih za stanja po 1. 1. 2008 štete osebe s prijavljenim stalnim in/ali začasnim prebivališčem v Sloveniji, ki v Sloveniji prebivajo ali imajo namen prebivati eno leto ali več in niso začasno odsotne iz Republike Slovenije eno leto ali več.

Po statistični definiciji prebivalstva, po kateri je Statistični urad Republike Slovenije objavljal podatke o prebivalstvu Slovenije za stanja od 1. 1. 1995 do vključno 1. 1. 2008, pa so bili med prebivalce Slovenije šteti:

- državljani Republike Slovenije s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, brez tistih, ki so bili v tujini odsotni več kot tri mesece in so svoj odhod prijavili v upravni enoti svojega stalnega prebivališča;

- tuji državljani z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so imeli prijavljeno stalno prebivališče;

- tuji državljani z izdanim dovoljenjem za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ki so imeli prijavljeno začasno prebivališče;

- tuji državljani z veljavnim delovnim ali poslovnim vizumom, ki so imeli v Sloveniji prijavljeno začasno prebivališče;

- osebe, ki sta jim bila po zakonu o azilu priznana pravica do azila in status begunca v Republiki Sloveniji (begunci).

Za potrebe raziskave Socioekonomske značilnosti prebivalcev in meddržavnih selivcev, smo podatke o številu prebivalstva na stanje 1.1.2008 preračunali po statistični definiciji prebivalstva, objavljeni leta 2008.

Podatki o doseženi izobrazbi

Podatke o doseženi izobrazbi prebivalcev in meddržavnih selivcev za leto 2009 in naprej prikazujemo po novem Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS. Po navedenem KLASIUS-u so preračunani in objavljeni tudi podatki o stopnji šolske izobrazbe prebivalcev in meddržavnih selivcev, ki smo jih objavili pred tem.

SELITVE

Podatke o meddržavnih selitvah za leto 2008 dalje objavljamo skladno z novo statistično definicijo prebivalstva.

Statistične definicije osebe priseljene iz tujine in osebe odseljene v tujino za leto 2008 dalje temeljijo na konceptu običajnega prebivališča.

Koncept običajnega prebivališča temelji na enoletnem pogoju dejanskega ali nameravanega prebivanja na naslovu stalnega ali začasnega prebivališča.

Prebivališče je naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe na katerem je oseba glede na svoje dejansko ali nameravano prebivanje šteta kot prebivalec Slovenije.

Meddržavna selitev je sprememba države prebivališča.

Priseljeni iz tujine je prebivalec, ki se je v Slovenijo priselil iz tujine in je v Sloveniji prijavil prebivališče.

Odseljeni v tujino je prebivalec Slovenije, ki se je iz Slovenije odselil v tujino.

Podatki o selitvah od 1995 do 2007 so bili pripravljeni skladno s takrat veljavno statistično definicijo prebivalstva, objavljeno leta 1996. V podatkih o priselitvah v Slovenijo in odselitvah iz nje so bili upoštevani tudi podatki o selitvah tujih državljanov. Podatki o odselitvah tujih državljanov so bili ocenjeni na osnovi podatkov o številu tujih državljanov in naravnem gibanju v Sloveniji. V podatkih o meddržavnih selitvah državljanov Republike Slovenije so od leta 1999 upoštevane tudi prijave začasne odsotnosti zaradi odhoda v tujino (za več kot 3 mesece) oziroma prijave vrnitve iz tujine, kjer so državljani Republike Slovenije začasno prebivali.

AKTIVNOST

Delovno sposobno prebivalstvo so osebe, stare 15 let ali več.

Aktivno prebivalstvo je seštevek delovno aktivnega prebivalstva in registrirano brezposelnih oseb.

Delovno aktivno prebivalstvo so zaposleni in samozaposleni prebivalci na območju Slovenije in zaposleni prebivalci, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Sloveniji, in so poslani na delo ali na strokovno izpopolnjevanje v tujino.

Registrirana brezposelna oseba je oseba za katero veljajo naslednje okoliščine:

- nima redne zaposlitve ali samozaposlitve, ni lastnik ali solastnik poslujočega poslovnega subjekta ali ni lastnik ali uporabnik nepremičnin, s katerimi bi se lahko preživljal,

- je sposoben in voljan delati ter je pripravljen sprejeti zaposlitev, primerno njegovi strokovni izobrazbi oziroma z delom pridobljenim delovnim zmožnostim, in se zaradi iskanja zaposlitve prijavi na pristojnem uradu za delo Zavoda RS za zaposlovanje.

Trajanje registrirane brezposelnosti je čas od registracije brezposelnosti do trenutka statističnega opazovanja. Prikazana je v dopolnjenih letih trajanja registrirane brezposelnosti.

Neaktivno prebivalstvo tvorijo tisti, ki niso razvrščeni niti med delovno aktivno prebivalstvo niti med registrirano brezposelne osebe in so stari 15 let ali več.

Dosežena izobrazba je najvišja dosežena javno veljavna izobrazba, ki jo oseba praviloma pridobi z uspešnim končanjem javno veljavnega izobraževalnega oz. študijskega programa. Javno veljavno izobrazbo lahko oseba pridobi tudi po drugih poteh izobraževanja, med katere spada tudi uspešno opravljen mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit. Oseba pridobitev izobrazbe dokazuje z javno listino (spričevalo, diploma itd.). Doseženo izobrazbo razvrščamo po novem Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS. Informacije o KLASIUS-u so na voljo na naslovu: http://www.stat.si/klasius/.

Julija 2009 so bili v podatkovni bazi SRDAP-a preverjeni in popravljeni podatki o izobrazbi zaposlene osebe. Dajalci podatkov navodil, da na obrazec M vpišejo najvišjo doseženo izobrazbo zaposlene osebe, ne upoštevajo vedno. Zato smo podatke preverili in popravili, in sicer tako, da ima zaposlena oseba v SRDAP od julija 2009 najvišjo izobrazbo, za katero smo prejeli podatek. To pomeni prelom v časovni vrsti izkazanih podatkov po doseženi izobrazbi zaposlenih oseb.

IZOBRAŽEVANJE

Višje strokovne šole izvajajo programe za pridobitev višje strokovne izobrazbe in programe za izpopolnjevanje (Ur. l. RS 86/04). Študijski programi za izpopolnjevanje so namenjeni izpopolnjevanju, dopolnjevanju, posodabljanju in poglabljanju znanja na isti zahtevnostni ravni.

Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole (Ur. l. RS 67/93). Študij na visokošolskih zavodih poteka po študijskih programih za pridobitev izobrazbe in po programih za izpopolnjevanje.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe po stari zakonodaji, ki se še izvajajo, so:

a) dodiplomski:

- programi za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,

- programi za pridobitev univerzitetne izobrazbe;

b) podiplomski:

- programi za pridobitev specializacije,

- programi za pridobitev magisterija,

- doktorat znanosti.

Študijski programi za pridobitev izobrazbe po novi zakonodaji (Uradni list RS, št. 100/04), ki so oblikovani v skladu z Bolonjsko deklaracijo, se razvrščajo v tri stopnje:

a) prva bolonjska stopnja

- visokošolski strokovni študijski programi,

- univerzitetni študijski programi,

b) druga bolonjska stopnja

- magistrski študijski programi,

- enovit magistrski študij,

c) tretja bolonjska stopnja

- doktorski študijski programi.

SOCIALNA ZAŠČITA

Otroški dodatek je dopolnilni družinski prejemek, namenjen za delno poravnavanje stroškov in vzdrževanje otroka.

Višina otroškega dodatka je odvisna od dohodka na družinskega člana. Od 1. 5. 1999, se dodeljuje na podlagi 8 dohodkovnih razredov. Višina dodatka je odvisna tudi od števila otrok v družini, ki prejemajo otroški dodatek; najnižja je za prvega otroka, višja za drugega, za tretjega in naslednje otroke pa je najvišja. Višina otroškega dodatka je določena v nominalnih zneskih, ki se usklajuje v skladu z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom oz. indeksom cen življenjskih potrebščin.

Dodatek za veliko družino je letni dodatek družini s tremi ali več otroki. Pravica je opredeljena z Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Izplačuje se enkrat letno v enkratnem znesku.

Denarna socialna pomoč – za obdobje; dodeli se za določen čas, in sicer glede na okoliščine. Prvič se dodeli največ za tri mesece, ponovno pa največ za šest mesecev. Denarna socialna pomoč se lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 60 let, bolezni ali invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.

Denarna socialna pomoč – trajna; upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč. Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Izredna denarna socialna pomoč – enkratna; velja enako kot za izredno denarno socialno pomoč – za obdobje, vendar se jo podeli v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.

Izredna denarna socialna pomoč – za obdobje; se lahko dodeli v izrednih okoliščinah. To pomoč se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. Dodeli se jo za obdobje, kar pomeni za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.

Denarno nadomestilo iz naslova brezposelnosti lahko pridobi brezposelna oseba, kateri pogodba o zaposlitvi ni prenehala po njeni krivdi ali volji in izpolnjuje pogoje določene v Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Trajanje upravičenosti do denarnega nadomestila je odvisno od dolžine trajanja zavarovanja osebe za primer brezposelnosti.

Denarna pomoč je bila pravica iz naslova brezposelnosti, ki je bila ukinjena v drugi polovici leta 2006 (podatki po letu 2006 se nanašajo na vse tiste, ki jim pravica še ni potekla po starem zakonu). Sicer pa je bila do omenjenega prejemka upravičena brezposelna osebe, ko ji je iztekla pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo in se ni uspela ponovno zaposliti oz. ji je kot pripravniku prenehala zaposlitev, sklenjena za določen čas, krajši od dvanajstih mesecev. Trajanje upravičenosti do denarne pomoči je bilo največ 18 mesecev oz. z možnostjo podaljšanja, če brezposelni osebi ne manjka več kot tri leta do upokojitve.

Varstveni dodatek je mesečna denarna dajatev iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se upravičencu izplačuje skupaj s pokojnino. Namenjena je zagotovitvi večje materialne in socialne varnosti prejemnika nizke pokojnine, če ta za priznanje take pravice izpolnjuje predpisane pogoje.

Dodatek za najemnino; upravičenci do dodatka za najemnino so najemniki, ki izpolnjujejo dohodkovne cenzuse iz 121. čl. Stanovanjskega zakona (SZ) in ostale premoženjske pogoje, če so najemniki:

- neprofitnih stanovanj,

- namenskih najemnih stanovanj do višine neprofitnih najemnin ali

- bivalnih enot, namenjenih začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb.

V skladu s 121. čl. SZ je subvencije upravičen najemnik, če njegov dohodek in dohodek oseb, ki so navedene v najemni pogodbi, ne presega višine njihovega minimalnega dohodka, povečanega za 30 % njihovega ugotovljenega dohodka in za znesek najemnine.

Objavljanje

- Letno. Elektronska objava

Pripravila

Janja Povhe

Zadnjič pregledano

16. 11. 2011