INDEKSI CEN ŽIVLJENJSKIH POTREBŠČIN, SLOVENIJA

METODOLOŠKA POJASNILA

 

 

Namen

Zajetje

Metode zbiranja podatkov

Uteževanje (ponderacija)

Izračun

Klasifikacija

Definicije

Publiciranje

Pripravila

Zadnjič osveženo

 

 

Namen

 

Indeks cen življenjskih potrebščin meri spremembe drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih domače prebivalstvo namenja za nakupe predmetov končne porabe doma in v tujini (načelo nacionalne potrošnje).

 

Zajetje

 

Košarico za izračun indeksov cen življenjskih potrebščin sestavlja 663 reprezentativnih proizvodov. V košarico so izbrani tisti proizvodi, ki imajo najpomembnejši delež v skupni potrošnji, in katerih gibanje cen obenem najbolje odraža gibanje cen sorodnih proizvodov.

 

Metode zbiranja podatkov

 

Podatke o cenah reprezentativnih izdelkov in storitev vsak mesec zberejo opazovalci cen, in sicer neposredno na okoli 1.300 izbranih opazovalnih mestih (kot so trgovine, tržnice, obrtne delavnice, storitvene in druge organizacije) v Kopru, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu. Nekatare cene pa se zbirajo tudi v drugih krajih po Sloveniji, predvsem po telefonu in prek interneta. Mesečno je v izračun indeksa tako zajetih okrog 16.500 cen.

 

Proizvodi so, za potrebe izvajanja oz. razporeditve časa opazovanja v posameznem mesecu, razvrščeni v naslednje sorodne skupine:

-       kmetijski pridelki   (čas opazovanja 1. in 3. teden v mesecu)

-       živilski izdelki        (med 16. in 21. v mesecu)

-       neživilski izdelki    (med 1. in 15. v mesecu)

-       storitve                  (med 22. in 25. v mesecu)

-       naftni derivati        (med 1. in 25. v mesecu)

 

Uteževanje (ponderacija)

 

Uteži, ki se uporabljajo za izračun indeksa v določenem letu, temeljijo na podatkih iz anket o porabi v gospodinjstvih kot glavnemu viru. Te podatke dopolnjujemo in preverjamo še z drugimi statističnimi in ostalimi dosegljivimi viri. Uteži se spreminjajo vsako leto.

 

Uteži v letu 2012 temeljijo na povprečju izdatkov iz ankete o porabi v gospodinjstvih za leto 2010, preračunanih (indeksiranih) na cene iz decembra 2011, ki je tudi bazni mesec za izračun indeksov.

 

Izračun

 

Ko so v posameznem mesecu zbrane vse cene, sledijo izračuni najprej povprečnih cen in nato indeksov cen.

 

Povprečno ceno vsakega posameznega proizvoda v kraju izračunamo z navadno aritmetično sredino iz cen, zbranih na vseh opazovalnih mestih v tem kraju. 

 

Povprečno nacionalno ceno vsakega proizvoda izračunamo s tehtano aritmetično sredino iz predhodno izračunanih povprečnih krajevnih cen.

 

Iz povprečnih nacionalnih cen vsakega tekočega in baznega meseca (december predhodnega leta) izračunamo za vsak posamezen proizvod individualne indekse.

 

Iz individualnih indeksov nato s tehtano aritmetično sredino izračunamo agregatne indekse, to je  indekse skupin in skupni indeks po naslednji formuli:

 

 

 

 

  x   100

 

 

 

kjer je:

 

It/d ... indeks skupin oz. skupni indeks 

pti  ...povprečna nacionalna cena i-tega proizvoda v tekočem mesecu

pdi ... povprečna nacionalna cena i-tega proizvoda v decembru

wdi ... utež (ponder) za posamezen proizvod v decembru

n ... število izdelkov in storitev

 

Vsak tako izračunan agregatni indeks (december predhodnega leta = 100) je Laspeyresov indeks fiksnega tipa, kar pomeni, da je izračunan z utežmi iz istega baznega ponderacijskega obdobja in z istim zajemom proizvodov.

 

Indeksi, ki so izračunani na podlagi uteži iz različnih obdobij in z različnim zajemom proizvodov, pa so verižno povezani indeksi.

 

Z letom 2006 smo indekse verižno povezali preko nove indeksne baze, tj. leta 2005 (povprečje 2005 = 100). Vsi indeksi so sedaj izvedeni in izračunani preko povprečja 2005, in sicer na naslednje načine:

 

-   mesečni indeks, ki kaže spremembe cen v tekočem mesecu glede na pretekli mesec:

I FEB 06/ JAN 06 = I FEB 06/Æ 05  ¸  I JAN 06/Æ 05  ´  100 

 

-   kumulativni indeks, ki kaže spremembe cen v tekočem mesecu glede na december preteklega leta:

I FEB 06 / DEC 05 = I FEB 06/Æ 05  ¸  I DEC 05/Æ 05  ´  100 

 

-   letni indeks, ki kaže spremembe cen v tekočem mesecu glede na isti mesec preteklega leta:

I FEB 06 / FEB 05 = I FEB 06/Æ 05  ¸  I FEB 05/Æ 05  ´  100 

 

 

-   povprečni letni indeks, ki kaže spremembe cen od začetka leta do tekočega meseca glede na enako obdobje v preteklem letu:

I (JAN-FEB 06) / (JAN-FEB 05) = I (JAN 06 + FEB 06)/Æ 05  ¸            I (JAN 05 + FEB 05)/Æ 05  ´  100 

 

-   povprečni letošnji indeks, ki kaže spremembe cen od začetka leta do tekočega meseca glede na december preteklega leta:

I (JAN-FEB 06) / XII 05 = (I JAN 06/XII 05  +  I FEB 06/XII 05) ¸  2 

 

-   12-mesečni povprečni indeks, ki kaže spremembe cen v zadnjih dvanajstih mesecih v primerjavi s preteklimi dvanajstimi meseci:

I (JAN06-FEB05/JAN05-FEB04) = I (JAN06+DEC05+…+FEB05)/12  ÷ I (JAN05+DEC04+…+FEB04)/12

 

 

kjer je:

I FEB 06 / JAN 06… indeks februar 2006 v primerjavi z   

                          indeks januar 2006

 


V preteklih letih so bili indeksi verižno povezani preko povprečja leta 2000. Za zagotovitev daljše časovne serije so ti indeksi preračunani tudi na novo bazo, tj. povprečje 2005, in sicer do leta 1996.

 

 

Klasifikacija

 

Od leta 1997 razvrščamo proizvode in računamo indekse cen življenjskih potrebščin po novi klasifikaciji individualne porabe sredstev (COICOP/HICP). Klasifikacija je bila z letom 2000 usklajena z dokončno različico COICOP, sprejeto v letu 1999.

 

Po omenjeni klasifikaciji razvrščamo proizvode (za namene računanja in objavljanja indeksov) v:

01        oddelke  (npr. Hrana in brezalkoholne pijače),

011     skupine   (npr. Hrana) in

0111   razrede    (npr. Kruh in izdelki iz žit).

 

 

Indekse praviloma objavljamo do ravni razreda, razen v primerih, ko je njegova utež manjša od 0,1 %, ali v primerih, ko je razred zastopan le z enim proizvodom.

 

Od leta 2000 v skladu z novo klasifikacijo izračunavamo še indekse za posebne skupine, kot so           * blago, * blago dnevne porabe,  * poltrajno blago, * trajno blago, * storitve, * goriva in energija,                 * sezonski proizvodi, * skupni indeks brez alkohola in tobaka ter * skupni indeks brez sezonskih proizvodov. V letu 2001 smo omenjenim skupinam dodali še tri: * hrana, pijače in tobak, * skupni indeks brez hrane, pijač in tobaka ter * skupni indeks brez goriv in energije ter v letu 2009 še tri: * skupni indeks brez hrane in energije, * storitve brez najemnin in stroškov vzdrževanja, * najemnine in stroški vzdrževanja.

 

Definicije

Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HICŽP) meri spremembe v ravni drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju Slovenije (načelo domače porabe).

 

Za pripravo uteži se kot glavni vir uporabljajo podatki iz nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za končno potrošnjo. Tudi te podatke preverjamo in dopolnjujemo s podatki iz drugih virov. Uteži za leto 2012 temeljijo na podatkih o sestavi izdatkov za leto 2010, preračunanih na cene decembra 2011; to je tudi referenčno cenovno obdobje.

 

Je tudi primerljiv indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga računajo države članice EU in se uporablja za primerjanje inflacijskih stopenj v teh državah oz. s temi državami. Računamo ga od leta 2001.

 

COICOP/HICP (Classification of Individual Consumption by Purpose / Harmonized Index of Consumer Prices) je klasifikacija oz. razvrstitev proizvodov po namenu v 12 glavnih skupin, prilagojena potrebam računanja harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin.

 

Uteži pomenijo deleže potrošnje posameznega izdelka oz. storitve v skupni potrošnji in so namenjene tudi merjenju prispevka vpliva spremembe cene posameznega izdelka oz. storitve k skupni spremembi cene.

 

Referenčno (bazno) obdobje uteži je obdobje, običajno izbrano leto, na katerega se nanašajo ocenjene vrednosti potrošnje, uporabljene pri izračunu uteži.

 

Referenčno (bazno) obdobje cen je obdobje, s katerega cenami se ob vsakem izračunu indeksov primerjajo cene iz tekočega obdobja. V našem primeru je bazno cenovno obdobje december preteklega leta (od leta 1994).

 

Referenčno (bazno) obdobje indeksov je obdobje, običajno izbrano leto, v katerem je indeks enak 100.

 

 

Blago dnevne rabe so proizvodi, katerih rok trajanja je zelo kratek, običajno do enega leta (npr. hrana, pijače).

 

Poltrajno blago so proizvodi, katerih predvidena življenjska doba je okoli enega leta in katerih vrednost ni prav velika (npr. obleka in obutev).

 

Trajno blago so proizvodi z daljšo življenjsko dobo, obenem pa je tudi njihova vrednost precej velika (npr. pohištvo, prometna sredstva).

 

Sezonski proizvodi so proizvodi in storitve, ki jih v nekaterih obdobjih v značilnem letnem cikličnem vzorcu ni mogoče kupiti ali se kupujejo v majhnih ali zanemarljivih količinah. V našem primeru so bili med sezonske proizvode do leta 2011 uvrščeni sadje, zelenjava in ribe.

 

Z januarjem 2011 smo uvedli spremembe pri spremljanju cen sezonskih proizvodov. Metodologijo spremljanja cen sezonskih proizvodov in izračunavanja njihovih indeksov smo uskladili z novo Uredbo v zvezi z minimalnimi standardi za obravnavo sezonskih proizvodov v harmoniziranih indeksih cen življenjskih potrebščin, ki je začela učinkovati z januarjem 2011. Od januarja 2011 tako v našem primeru med sezonske proizvode spadajo naslednje podskupine proizvodov in storitev: sveže sadje, sveža zelenjava, ženska oblačila, obutev, gospodinjske naprave, športna oprema in storitve za rekreacijo.

 

Goriva in energija je ena od posebnih skupin, ki jo sestavljajo proizvodi za ogrevanje in razsvetljavo stanovanj (045 Goriva in energija) ter pogonska goriva (0722 Goriva in maziva).

 

Publiciranje

 

Mesečno:

-       Prva statistična objava – na zadnji delovni dan v tekočem mesecu

-       Pomembnejši statistični podatki o Sloveniji

-       Podatkovna baza SI-STAT

Letno:

-       Slovenija v številkah

-       Statistični letopis

-       Statistična informacija

 

 

Pripravila

Mojca Maček Kenk

 

Zadnjič osveženo

9. 2. 2012