Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
Namakanje v kmetijstvu, Slovenija, 2009 - končni podatki
V Sloveniji je za namakanje pripravljen le odstotek vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Skoraj polovica dejansko namakanih površin v 2009 pa je bilo namakanih kapljično.
Prva objava
24.4.2012

Podatki o namakanju v letu 2009

Ob Popisu kmetijstva 2010 smo popisali tudi kmetijska gospodarstva, ki imajo zemljišča opremljena z napravami za namakanje. Ker se je popis izvajal junija 2010, se podatki o namakanju nanašajo na leto 2009.

Zbrani podatki se nanašajo na evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva

Podatki se nanašajo na vsa evropsko primerljiva kmetijska gospodarstva, tj. na evropsko primerljiva kmetijska podjetja in na evropsko primerljive družinske kmetije. Popisane so bile vse površine na prostem, ki so bile v letu 2009 opremljene z namakalnimi napravami (namakalne površine), in tudi površine, ki so bile v letu 2009 v resnici namakane. Pri tem nismo upoštevali površin hišnih vrtov. Zbrali smo tudi podatke o namakani kulturi, o načinu namakanja in o vodnem viru. Poleg tega smo popisali tudi vse zaščitene površine, ki so bile v 2009 opremljene za namakanje. Ker pri vseh pridelovalcih ni bilo mogoče zbrati tudi podatkov o porabljeni količini vode, smo to količino ocenili z uporabo modela IRRFIB Agencije za okolje RS. Ta model upošteva pri izračunu vrsto kulture in način namakanja ter podatke o padavinah in o evapotranspiraciji. Tako pridobljene ocene pomenijo idealno količino vode, ki je potrebna, in so le grobi kazalniki dejansko porabljene količine vode.

Namakane površine in kulture

Glede na vsa kmetijska zemljišča v uporabi je je bilo v letu 2009 namakalnih le nekaj več kot 1 % površin, v resnici namakanih pa je bilo 0,5 % vseh njiv in nekaj več kot 10 % intenzivnih sadovnjakov.

Zelenjadnic, melon, lubenic in jagodi je bilo namakanih nekaj več kot 11 %.

Načini namakanja in potrebe po vodi

Od dejansko namakanih površin je bilo malo manj kot 18 % površin namakanih površinsko, malo več kot 29 % z oroševanjem, skoraj 47 % kapljično in 6 % z mikrorazpršilci.

Prikazana količina potrebne vode je ocenjena po modelu. Glede na vodni vir, o katerem so poročali namakalci, bi bilo ob ustrezni porabi vode, kot jo priporoča model iRRFIB, največ vode porabljene iz površinskih voda zunaj kmetijskih gospodarstev (reke, jezera), 22 %, nato 19 % iz podzemne vode na kmetijskih gospodarstvih, 9 % iz površinskih voda na kmetijskih gospodarstvih (v glavnem deževnica), malo manj kot 5 % z namakalnimi sistemi, iz pitne vode malo manj kot 3 % in iz drugih virov 0,2 %.

Tabela 1: Namakalne površine in dejansko namakane površine na prostem, po kohezijskih regijah, Slovenija, 2009
Namakalne
površine
na prostem*
Namakalne
površine
v zaščitenih
prostorih
Dejansko
namakane
površine
na prostem*
Površina
(ha)
Število
kmetijskih
gospodar-
stev
Površina
(ha)
Število
kmetijskih
gospodar-
stev
Površina
(ha)
Število
kmetijskih
gospodar-
stev
SLOVENIJA5.0461.4181954191.464896
Vzhodna Slovenija3.174694149282762354
Zahodna Slovenija1.87272446137702542
* Te površine ne vključujejo hišnih vrtov.
Vir: SURS
Tabela 2: Namakane površine in količine potrebne vode* za namakanje, Slovenija, 2009
Površina (ha)Potrebna voda (m3)Število kmetijskih
gospodarstev
Skupaj1.4643.717.160896
Njive9051.823.999592
  od tega koruza3391.87240
  od tega krompir80139.37974
  od tega zelenjadnice,melone,lubenice
  in jagode
3991.006.073450
  od tega hmelj293440.97334
Trajni nasadi5431.858.607356
  od tega intenzivni sadovnjaki4241.637.309273
Trajni travniki in pašniki1634.5547
* Navedene količine potrebe po vodi ne predstavljajo dejansko porabljene vode ampak količino, ki bi jo bilo potrebno namakati glede na kulturo, način namakanja, padavine in evapotranspiracijo (izračunano z modelom IRRFIB, ARSO)
Vir: SURS
Metodološko opozorilo
Prikazane namakalne površine in dejansko namakane površine se razlikujejo od površin, ki so prikazane v rezultatih, pridobljenih v rednem Letnem statističnem raziskovanju o namakalnih sistemih VOD-N, zaradi razlik v metodologiji.
Dostop do podatkov
Podrobnejši podatki in časovne serije so dostopni na SI-STAT podatkovnem portalu, ki vam omogoča enostaven način pregledovanja in izpisovanja podatkov v različne formate. Registrirani uporabniki imajo možnost shranjevanja tabel za kasnejši pregled in možnost naročanja na samodejno obveščanje o posodobitvah podatkov.

Avtor: Danijela Maver