Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
Popis tržnega vrtnarstva, Slovenija 2010 - končni podatki
SURS objavlja končne podatke iz Popisa tržnega vrtnarstva 2010. Po teh podatkih smo imeli v letu 2010 v Sloveniji 1.192 tržnih pridelovalcev zelenjadnic in 292 tržnih pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin z osnovno površino namenjeno tej pridelavi.
Prva objava
30.3.2012

Za tržno pridelavo zelenjadnic namenjenega v letu 2010 manj kot pol odstotka kmetijskih zemljišč v uporabi
Osnovna površina, namenjena za tržno pridelavo zelenjadnic, je v letu 2010 obsegala 1.216 ha ali 0,3 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

Tržni zelenjadar je v letu 2010 uporabljal povprečno 1 ha osnovne površine
V letu 2010 smo imeli v Sloveniji 1.192 tržnih pridelovalcev zelenjadnic; osnovna površina, na kateri so jih pridelovali, je obsegala 1.216 ha. Le dobrih 5 % osnovne površine, namenjene za pridelavo zelenjadnic za trg, je bilo v zaščitenem prostoru.
Ker se je ista površina v istem letu uporabljala večkrat, je pridelovalna površina, namenjena za pridelavo zelenjadnic, obsegala v letu 2010 v resnici skoraj 1.500 hektarjev. Največji delež v obsegu tržne pridelave zelenjadnic so glede na pridelovalno površino zavzemale kapusnice (30 %), solatnice (21 %) in plodovke (16 %). Tudi med zelenjadarji so bili najštevilnejši tisti, ki so se ukvarjali s pridelavo naštetih skupin zelenjadnic.

Tržni pridelovalci cvetja in okrasnih rastlin so v letu 2010 uporabljali za svojo dejavnost 229 ha osnovne površine
Okrasne rastline in rezano cvetje je v letu 2010 pridelovalo nekaj več kot 290 tržnih pridelovalcev. Za pridelavo cvetja in okrasnih rastlin je bilo v letu 2010 namenjenih 229 ha osnovne površine. Največji delež osnovne površine, namenjene za tržno pridelavo cvetja in okrasnih rastlin, je bil namenjen za pridelavo večletnih in lesnatih rastlin.

Kmetijska gospodarstva s tržno vrtnarsko pridelavo izstopajo po značilnostih delovne sile
V letu 2010 smo podatke o tržni vrtnarski pridelavi zbrali skupaj s popisom kmetijstva, zato smo lahko podatke obeh statističnih raziskovanj povezali in kmetijska gospodarstva s tržno vrtnarsko pridelavo analizirali tudi glede na njihovo ekonomsko velikost in glede na značilnosti delovne sile.
Glede na to, iz katerega dela kmetijske proizvodnje izhaja pretežni del standardnega prihodka, razvrščamo kmetijska gospodarstva v proizvodne tipe. Po podatkih iz Popisa kmetijstva 2010 imamo v Sloveniji le 523 kmetijskih gospodarstev, ki jih lahko uvrstimo v proizvodni tip specializirani vrtnar; drugim tržnim vrtnarskim pridelovalcem je po omenjenem izračunu večji del dohodka v letu 2010 prinesla druga kmetijska proizvodnja.
Med vsemi kmetijskimi gospodarstvi v Sloveniji je bil delež takih, katerih gospodarji so bili stari manj kot 45 let, največji prav med tistimi, ki so bila uvrščena med specializirane vrtnarje, 30 %, in kar 26 % teh gospodarstev se je uvrstilo v razred ekonomske velikosti 50.000 evrov in več.

Podatki o tipologiji kmetijskih gospodarstev iz Popisa kmetijstva 2010 so že objavljeni v podatkovnem portalu SI-STAT.

Podatki o tržni vrtnarski pridelavi, tudi po regijah, bodo dostopni v podatkovnem portalu SI-STAT v drugi polovici aprila 2012.
Tabela 1: Osnovna površina, Slovenija, 2010
Površina (ha)Število kmetijskih gospodarstev
Zelenjadnice1.2161.192
Cvetje in okrasne rastline229292
Zelišča, dišavnice in zdravilne rastline44116
Jagode99226
Vir: SURS
Tabela 2: Pridelovalna površina zelenjadnic, Slovenija, 2010
Površina (ha)Število kmetijskih gospodarstev
Zelenjadnice - SKUPAJ1.4981.192
  od tega kapusnice442754
  od tega solatnice309768
  od tega špinačnice25340
  od tega korenovke in gomoljnice206638
  od tega plodovke245792
  od tega čebulnice147623
  od tega stročnice58501
  od tega druga zelenjava66167
VIR: SURS
Metodološko opozorilo
Ekonomska velikost kmetijskih gospodarstev, izražena kot standardni prihodek (SO), je v skladu z enotno metodologijo definirana kot vrednostno izražena bruto proizvodnja posameznega pridelka, vrednotena po cenah na pragu kmetije. Proizvodnja vključuje:
- prodajo, porabo na kmetiji in v gospodinjstvu ter razliko v zalogah;
- vrednost glavnega in tudi vrednost morebitnih stranskih proizvodov.
Pridelki so vrednoteni po cenah na pragu kmetije, subvencije niso vključene.
Skupna vrednost je preračunana na opazovano enoto; to je v rastlinski proizvodni hektar (razen pri gojenju gob; tam je to ar), v živinoreji pa glava opazovane kategorije (v perutninarstvu 100 glav).
Vrednosti »SO 2007« (veljajo za podatke iz Popisa kmetijstva 2010) so izračunane po »metodi neposrednega opazovanja«; to pomeni, da so za vsako kategorijo ocenjene tako povprečne količine (preračunano na opazovano enoto) kot tudi cene. Koeficienti SO »2007« so izračunani kot aritmetično povprečje v EUR izraženih vrednosti za leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009.
Kmetijska gospodarstva so na podlagi ugotovljenih deležev SO posameznih aktivnosti v skupni vrednosti SO na posameznem kmetijskem gospodarstvu razvrščena po predpisanih merilih v ustrezni tip kmetovanja.

Avtor: Simon Plešivčnik