Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
Mednarodni dan invalidov 2011
Stopnja registrirane brezposelnosti med invalidi je bila v Sloveniji septembra 2011 okrog 35-odstotna. Invalidi, zaposleni s polnim delovnim časom, so v letu 2010 prejeli v povprečju 75 % povprečne bruto plače.
Posebna objava
30.11.2011

Foto: Tamino Petelinšek/STA
Združeni narodi so oktobra 1992 z resolucijo razglasili 3. december za mednarodni dan invalidov, z namenom, da bi v družbi spodbudili razumevanje invalidnosti, zavzemanje za dostojanstvo, pravice in blaginjo invalidov ter zavedanje o koristih integracije invalidov v politično, družbeno, gospodarsko in kulturno življenje.


Mednarodni dan invalidov je priložnost, da se spomnimo na pravico invalidov do socialne vključenosti in do zagotavljanja enakih možnosti. Vsako leto je poudarek na drugi temi; glavna tema letošnjega mednarodnega dneva invalidov je: »Skupaj za boljši svet za vse: vključevanje invalidov v razvoj».

Milijarda prebivalcev na svetu živi z invalidnostjo

Po Konvenciji Združenih narodov so invalidi ljudje z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi, intelektualnimi ali senzornimi (čutnimi) okvarami, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

Invalidnost je v svetu bolj razširjena, kot so ocenjevali doslej. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije in Svetovne banke živi z invalidnostjo približno 15 % ali več kot milijarda svetovnega prebivalstva. Med prebivalci v starosti 15 ali več let je okoli 785 milijonov ali 15,6 % invalidov; od 110 do 190 milijonov teh oseb se srečuje z resnimi težavami pri vsakodnevnem življenju.

Število invalidov v svetu narašča. Glavna razloga za to sta staranje prebivalstva in povečevanje pojava kroničnih bolezni, kot so sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, rakava obolenja in duševne motnje.

V EU ima lažjo ali težjo obliko invalidnosti vsak šesti prebivalec ali približno 80 milijonov ljudi.

Med prebivalci Slovenije je po ocenah okrog 8 % invalidov

Po ocenah iz prejšnjih let je v Sloveniji od 160.000 do 170.000 invalidov. To so delovni invalidi, otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, vojaški in vojni invalidi ter zmerno, težje ali težko duševno prizadete osebe in najtežje telesno prizadete osebe. Z zakonodajo je poskrbljeno za večino temeljnih dejavnikov, ki spodbujajo razvoj invalidskega varstva in urejajo socialni položaj invalidov na različnih področjih, kot so neodvisno življenje, dostopnost, šolanje, usposabljanje, zaposlovanje, tehnični pripomočki, rehabilitacija in druga področja.

Brezposelnost med invalidi je večja

Možnosti invalidov, da si zagotovijo ali obdržijo ustrezno zaposlitev in da napredujejo v njej, so zaradi telesne ali duševne prizadetosti manjše kot pri drugih, ki take težave nimajo. Brezposelnost med invalidi je tako bistveno večja. Septembra 2011 je bilo v Sloveniji skoraj 16.400 brezposelnih invalidov, to je okrog 15 % vseh registriranih brezposelnih oseb. Delovno aktivnih pa je bilo okrog 30.400 invalidov (16.600 moških in 13.800 žensk), to je 3,8 % vseh delovno aktivnih oseb (tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj; kmetje v tem podatku niso upoštevani).

Število invalidov med delovno aktivnimi osebami močno narašča s starostjo; med mlajšimi od 40 let je invaliden vsak 94., ki je delovno aktiven, med tistimi, ki so stari od 40 do 49 let, je invaliden vsak 22., med tistimi, ki so stari 50 ali več let, pa že vsak 11.

V Sloveniji sta zakonodajno urejena zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov, v veljavi je kvotni sistem zaposlovanja invalidov. Pomemben način zaposlovanja so invalidska podjetja, ki so oblika socialne ekonomije, saj zaposlujejo in usposabljajo invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali ki ne morejo zadržati zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju. Konec 2010 je bilo okoli 160 invalidskih podjetij, ki so zaposlovala nekaj manj kot petino delovno aktivnih invalidov.

Največ invalidov opravlja poklice za preprosta dela

Invalidi so v povprečju manj izobraženi in opravljajo slabše plačana dela. Decembra 2010 je imelo nekaj več kot 31 % delovno aktivnih invalidov osnovnošolsko izobrazbo ali manj, približno 58 % srednješolsko, nekaj čez 10 % pa višje- ali visokošolsko. Za primerjavo: osnovnošolsko izobrazbo ali manj je imelo približno 14 %, višje- ali visokošolsko pa 27 % vseh delovno aktivnih oseb (brez kmetov).

Največ invalidov je bilo zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (38 %), sledili sta dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (11 %) ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (8 %). Invalidi so konec leta 2010 najpogosteje opravljali poklic v skupini »poklici za preprosta dela« (21 %), sledili so »poklici za neidustrijski način dela« (18 %); med »strokovnjaki« pa jih je bilo 8 %.

Povprečna mesečna bruto plača invalidov v letu 2010 je po začasnih podatkih znašala 1.155 EUR, to je približno 75 % povprečne bruto plače v Sloveniji (pri izračunu so upoštevane osebe, ki so zaposlene celo leto pri istem delodajalcu in s polnim delovnim časom).

Grafikon 1. Struktura delovno aktivnih oseb (brez kmetov) po skupinah poklicev (SKP-08), Slovenija, 31. 12. 2010


Vir: SURS, SRDAP


Uspehi v športu

Invalidnost je lahko pridobljena ob rojstvu ali pa je nastala pozneje v življenju. Telesna ali duševna oviranost pa ne pomeni nujno, da ne moremo živeti zdravega in športnega življenja. Po podatkih Zveze za šport invalidov Slovenije v sistemu državnih prvenstev letno sodeluje okrog 1.100 udeležencev, mednarodnih prvenstev pa se udeleži okoli 170 reprezentantov letno. Na mednarodnih tekmovanjih dosegajo slovenski športniki invalidi solidne rezultate, in to v različnih konkurencah.


Tabela 1. Medalje z uradnih mednarodnih prvenstev invalidov v letih 1995-2010


Vir: ZŠIS

Avtor: Kaja Malešič