Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
32. seja Statističnega sveta RS
Svet je sprejel Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj za 2009 in se seznanil z aktivnostmi varovanja informacij na Statističnem uradu in z delovanjem statističnih sosvetov v letu 2009.
Posebna objava
14.4.2010

32. redna seja Statističnega sveta RS je potekala 12. aprila 2010; člani so razpravljali o izvajanju statističnih raziskovanj v letu 2009, o varovanju informacij na SURS in o mreži strokovno-uporabniške podpore državni statistiki, formalno organizirani v statistične sosvete.

Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj 2009

Generalna direktorica Statističnega urada RS mag. Irena Križman je članom Statističnega sveta RS predstavila Poročilo o izvajanju Letnega programa statističnih raziskovanj 2009, ki so ga skupno pripravile institucije, pooblaščene za izvajanje dejavnosti slovenske državne statistike (to so poleg SURS še AJPES, Banka Slovenije, Inštitut za varovanje zdravja RS, Ministrstvo za finance, Zavod za zdravstveno zavarovanje RS, Zavod RS za zaposlovanje in ZPIZ). Poudarila je predvsem naslednje:

  • izvajanje statističnega programa je v letu 2009 potekalo ob uspešni zaključitvi priprav na članstvo v OECD na področju statistike, ob uveljavitvi novega zakona o statistiki v EU, ob novih zahtevah uporabnikov po mikropodatkih, ob vse večji uporabi administrativnih podatkov v statistiki, ki nadomeščajo terensko zbiranje podatkov, in ob izpolnjevanju varčevalnih ukrepov države glede zmanjševanja zaposlenih v državni upravi in glede zmanjšanja porabe finančnih sredstev;
  • v razvojnih nalogah so se statistiki osredotočili na nove metodološke pristope pri produkciji uradne statistike; ti se kažejo npr. v skrajšanju rokov za objavo podatkov in v nekaterih novih spletnih storitvah, ponujenih uporabnikom (interaktivni atlas, prebivalstvena piramida); nadaljevalo se je iskanje izvirnih rešitev za izvedbo registrskega popisa prebivalstva 2011 s povezovanjem večjega števila administrativnih in drugih podatkovnih baz; 
  • dobra uigranost vseh institucij, pooblaščenih za izvajanje dejavnosti slovenske državne statistike, ki tvorijo slovensko državno statistiko, in sodelovanje SURS-a z uporabniki podatkov in z nosilci administrativnih evidenc (SURS uporablja pri redni produkciji čez 150 različnih virov).

Varovanje informacij na SURS

SURS je že v Srednjeročnem programu statističnih raziskovanj za obdobje 2008–2012 pripravil celovito strategijo varovanja informacij pred nepooblaščeno uporabo. Statistični svet odslej letno obravnava poročilo o rednih aktivnostih in novostih, ki jih v svoje delo uvaja SURS. Člani so se tokrat podrobneje seznanili s problematiko dostopa do mikropodatkov – to so tako spremenjeni podatki, da iz njih ni mogoče določiti enot, na katere se nanašajo, ob tem pa vsebujejo spremenljivke, na podlagi katerih je mogoče izvajati statistično analizo na enak način, kot je to mogoče z individualnimi podatki.

Dostop do mikropodatkov je sofisticirana storitev za raziskovalce; v svetu je uveljavljena le v približno 15 nacionalnih statističnih uradih. Namenjena je samo za znanstveno-raziskovalne in analitične namene, in nikakor ne za administrativne. Pravila in postopki so strogo formalni; mogoči pa so trije različni načini dostopa: za manj občutljive podatke – na CD-ju, za bolj občutljive – v t. i. varni sobi na SURS (to je poseben prostor, ki ne omogoča nikakršnega stika z zunanjostjo), in z dostopom z daljave (preko povezave na posebni strežnik SURS-a). Iz poročila za leto 2009 je razvidno, da se povpraševanje po takih podatkih povečuje: v letu 2009 so raziskovalci naslovili na naš urad za skoraj tretjino več takih zahtev kot v letu 2008.

Na SURS je za koordinacijo vseh aktivnosti transparentnega zagotavljanja varovanja informacij pooblaščen Odbor za sistem upravljanja varovanja informacij. Poleg tega pa deluje še Odbor za varstvo podatkov, svetovalno telo predstojnice SURS-a, ki ureja enolično obravnavo prošenj uporabnikov za mikropodatke, upoštevajoč statistično zaščito samih podatkov.

Statistični sosveti – mreža stroke, uporabnikov in dajalcev podatkov

Statistični sosveti so bili ustanovljeni pred tremi desetletji in so neformalno delovali v okviru strokovno-metodoloških razprav o posameznih statističnih področjih. Z Zakonom o državni statistiki v letu 1995 pa so postali formalizirana oblika podpore pri izvajanju statističnih raziskovanj, in sicer strokovnjakov, uporabnikov in tudi dajalcev podatkov v širšem smislu, tj. samih enot opazovanja in tudi institucij, ki z administrativnimi viri podatkov prispevajo h kakovostni izvedbi statističnih raziskovanj.

Trenutno deluje 24 statističnih sosvetov in ti skupaj štejejo okrog 400 zunanjih članov, tj. predstavnikov drugih institucij, in približno 150 članov statistikov, predstavnikov institucij državne statistike. Sestajajo se po potrebi, praviloma pa enkrat letno. Sosveti nudijo statistikom dragocene povratne informacije o posameznih statističnih raziskovanjih in tudi delovanju celotne državne statistike. Tako mreženje uradne statistike, statistične stroke, dajalcev podatkov in uporabnikov podatkov je bilo v EU ob rednem strokovnem pregledu nacionalnih statistik prepoznano kot dobra praksa v evropskem statističnem sistemu.


Prof. dr. Anuška Ferligoj, predsednica Statističnega sveta RS

Avtor: Ida Repovž Grabnar