Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
4. sestanek Odbora za evropski statistični sistem (ESSC)
Na 4. sestanku  ESSC bo posebna pozornost namenjena ustanovitvi delovne skupine, ki bo pokroviteljica smernic za uvedbo priporočil Stiglitzeve komisije in bo imela mandat za proučitev možnosti za boljše statistično merjenje napredka, blagostanja in trajnostnega razvoja; sodeloval bo tudi slovenski statistični urad.
Statistične informacije
11.2.2010

 
Vloga Odbora za evropski statistični sistem

Usklajeno delovanje institucij v EU in izvajanje njihovih politik potrebuje verodostojno in primerljivo statistiko in tako statistiko zagotavlja Evropski statistični sistem, ESS. To je partnerstvo, ki ga sestavljajo Eurostat in državni statistični uradi držav članic EU ter ministrstva, agencije, nacionalne centralne banke – ustanove, ki so prav tako pooblaščene za izvajanje dejavnosti državne statistike. Odbor za evropski statistični sistem (ESSC), ustanovljen na podlagi 7. člena Uredbe o evropski statistiki, je v okviru ESS njegova osrednja institucija; v okviru tega Odbora potekajo razprave o ukrepih in v njem se obravnavajo najpomembnejša strateška vprašanja o evropskem statističnem sistemu. Sestavljajo ga predstavniki nacionalnih statističnih uradov, predseduje pa mu Eurostat.

Vsebina 4. sestanka Odbora za evropski statistični sistem

4. sestanek Odbora za evropski statistični sistem (ESSC) poteka 11. februarja 2010 v Luksemburgu; udeležuje se ga tudi generalna direktorica Statističnega urada RS mag. Irena Križman.

Člani Odbora na sestanku razpravljajo o dveh predlogih izvedbenih uredb Evropskega parlamenta in Sveta:

  • o popisih prebivalstva in stanovanj: razpravljavci se posvečajo predvsem načinu posredovanja podatkov posameznih držav članic Eurostatu, kajti pri tem je treba dosledno upoštevati nacionalna pravila statistične zaščite in zahteve članic, da se zaupnih podatkov ne posreduje; 
  • o dostopu do zaupnih mikropodatkov v znanstvene namene pri nekaterih statističnih raziskovanjih: države članice zahtevajo, da lahko – kljub širitvi baze s še štirimi raziskovanji – dostop do teh podatkov naknadno tudi zavrnejo.

Posebna pozornost pa je na sestanku namenjena ustanovitvi delovne skupine, ki bo pokroviteljica smernic za uvedbo priporočil Stiglitzeve komisije. Ta – če povzamemo – ugotavlja, da primanjkuje ustreznih kazalnikov za merjenje blaginje in napredka v družbah. Omenjena delovna skupina bo imela z nalogo, naslovljeno »Merjenje napredka, blagostanja in trajnostnega razvoja«, mandat za naslednje:

  • med priporočili iz poročila Stiglitzeve komisije določiti prednostne naloge v zvezi z uskladitvijo statistik v mednarodnih statističnih organizacijah; 
  • oceniti dostopnost in kakovost evropske statistike za boljše analize in za večjo objavljivost podatkov; 
  • pripraviti strategijo, ki bo tudi dolgoročno razvijala nove statistike v evropskem statističnem sistemu.

V tej delovni skupini bo aktivno sodeloval tudi slovenski statistični urad.


Na dnevnem redu sestanka sta še dve poročili o napredku: pri uvajanju klasifikacije dejavnosti, t. i. Nace Rev. 2, in o reviziji Evropskega sistema računov iz leta 1995 in Sistema nacionalnih računov iz leta 1993; tukaj se razprava trenutno osredotoča na metodo posredovanja podatkov.

Odbor se bo seznanil še z drugimi, za redno statistično dejavnost pomembnimi ugotovitvami, npr. o stanju priprav na popis prebivalstva v državah članicah.
Avtor: Ida Repovž Grabnar