Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?
Slovenija in države OECD
Slovenija in države OECD je nova publikacija, s katero želi Statistični urad RS dodati svoj prispevek k postopku pristopa Slovenije v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
Posebna objava
30.12.2009

30 gospodarsko najrazvitejših držav

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj – OECD – združuje 30 najrazvitejših držav na svetu. Poleg številnih držav iz EU-27 so vanjo vključene tudi najrazvitejše države v svetovnem merilu, kot so Združene države, Kanada in Japonska. Zaradi vključenosti teh držav so standardi, ki jih določa OECD, pogosto še višji, kot veljajo v EU-27. Predvsem si prizadeva uveljaviti zahtevna merila pri mednarodnem poslovanju podjetij in pri finančnih transakcijah, visoke okoljske in socialne standarde, pa tudi visoka merila pri ocenjevanju kakovosti javne uprave.

Slovenija je bila v OECD povabljena maja 2007, od decembra 2007 pa je v pristopnem postopku. Polnopravno članstvo v tej organizaciji ji bo odprlo nove možnosti in priložnosti, saj se bo lahko odzivala glede na izkušnje drugih držav in se ravnala po že preizkušenih zgledih dobre prakse.

Mednarodna primerjava in umestitev Slovenije

V publikaciji predstavljeni statistični podatki so nanizani v preglednicah in prikazani v grafičnih ponazoritvah, in sicer tako, da omogočajo primerjavo med posameznimi državami in določajo položaj Slovenije v tej pestri družbi držav.

Vrednosti kazalnikov kažejo, da Slovenija v marsičem prehiteva večino preostalih držav, ponekod pa tudi močno zaostaja za vodilnimi v tej skupini. Slovenija npr. izkazuje zelo visok odstotek prebivalcev z najmanj srednješolsko izobrazbo. V letu 2007 je bilo med prebivalci v starostni skupini 25–64 let več kot 80 % oseb z dokončano srednjo šolo, med prebivalci v starostni skupini 25–34 let pa jih je bilo več kot 90 %. Med prebivalci v starostni skupini 25–34 let so imele večji delež oseb z najmanj srednješolsko izobrazbo kot Slovenija le še tri države, in sicer Slovaška, Češka republika in Koreja. Leta 2006 je bilo pri nas med žensko populacijo – v primerjavi s članicami OECD – razmeroma malo mladih žensk, v starostni skupini 15–19 let, ki se niso izobraževale in ki hkrati tudi niso bile zaposlene, in sicer le 3,4 %. Odstotek neaktivnih mladih žensk je bil takrat nižji le še na Nizozemskem, Finskem in Norveškem.

Manj vzpodbudno sliko Slovenije pa kažejo podatki o umrlih v cestnoprometnih nesrečah. Leta 2007 je v Sloveniji v cestnoprometnih nesrečah umrlo 145 prebivalcev na milijon prebivalcev. Višjo vrednost je ta kazalnik dosegel le še na Poljskem (147 na milijon prebivalcev), samo malo nižjo kot v Sloveniji pa v Grčiji (141 na milijon prebivalcev). Precej neugodna je bila tudi starostna sestava prebivalcev Slovenije: leta 2007 je bilo med njimi le 14 % mladih prebivalcev v starosti 0–14 let. Približno enak delež toliko starega prebivalstva so imele le še Češka republika, Grčija, Italija, Japonska in Nemčija, v vseh preostalih državah članicah OECD pa so bili odstotki prebivalcev v starosti 0–14 let višji; največja deleža mladih (starih 0–14 let) sta imeli Mehika (30 %) in Turčija (28 %).

Celotna vsebina je na voljo tudi v spletni različici publikacije.

Avtor: Renata Rejec