Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?

Urban Audit



S projektom Urban Audit zbiramo primerljive podatke o kakovosti življenja v izbranih evropskih mestih. Ta je namreč bistveni dejavnik za uspešno privabljanje in ohranjanje kvalificirane delovne sile, podjetij, študentov, turistov, predvsem pa prebivalcev mesta.

O projektu
Podatki
Prostorske enote
Namen projekta Urban Audit je zbiranje primerljivih podatkov o evropskih mestih. Omenjeni projekt je lahko uporabno orodje: zbrani podatki so lahko koristna informacija o kakovosti življenja v evropskih mestih in hkrati osnova za izboljšave; omogoča izmenjavo izkušenj med evropskimi mesti, omogoča prepoznavanje dobrih praks, olajša primerjalno analizo med mesti na evropski ravni in zagotavlja informacije o dinamiki življenja v mestu in med mestom ter njegovo okolico.

Prvi poskus zbiranja primerljivih podatkov o evropskih mestih je bil izveden v letu 1999; vanj je bilo zajetih 58 mest iz takrat 15 držav članic Evropske unije. Od takrat do danes se je zgodilo veliko sprememb,  predvsem v povezavi z izboljšanjem kakovosti podatkov, s pokritostjo, primerljivostjo in pomembnostjo podatkov. Doslej se je število sodelujočih držav podvojilo, število vključenih mest pa je kar šestkrat večje kot na začetku. Mesta, zajeta v Urban Audit, tako zdaj zastopajo okoli 120 milijonov prebivalcev Evropske unije ali približno 25 % njenega prebivalstva. Tako širok vzorec mest zagotavlja, da je rezultat projekta lahko prepričljiv portret evropskih mest.

Slovenija je v projekt vključena z dvema mestoma: Ljubljano in Mariborom.
 
Urban Audit naj bi bil čim bolj uporaben pripomoček pri sprejemanju odločitev na vseh ravneh – evropski, državni in lokalni –, zato je nabor podatkov, ki se zbirajo, precej obsežen. Podatki se zbirajo za skoraj 200 spremenljivk z naslednjih vsebinskih področij:

  • Demografija
  • Socialne razmere
  • Ekonomske razmere
  • Izobraževanje
  • Okolje
  • Promet
  • Kultura in rekreacija
  • Turizem

 
Vsako tretje leto se izvede razširjeno zbiranje podatkov z večjim naborom spremenljivk; v vmesnih letih pa se pripravijo letne zbirke podatkov z manjšim naborom ključnih spremenljivk. Doslej je bilo izvedenih več faz zbiranja podatkov:

  • faza 2003/2004 – razširjena zbirka (podatki za leto 2001 ali 2002)
  • faza 2006/2007 – razširjena zbirka (podatki za leto 2004)
  • faza 2009/2010 – razširjena zbirka in več letnih zbirk (podatki za leta 2005, 2006, 2007 in 2009 – letne zbirke ter podatki za 2008 – razširjena zbirka)
  • faza 2012/2013 razširjena zbirka in dve letni zbirki (podatki za leti 2010 in 2012 – letni zbirki in podatki za leto 2011 – razširjena zbirka).


 Vse v Urban Audit vključene države, zbirajo podatke po enotni metodologiji. Vsi podatki, ki jih v tem projektu zberejo države, in kazalniki, ki jih iz zbranih podatkov pripravi Eurostat, so na voljo v Eurostatovi podatkovni bazi.
Z razvojem prometa, komunikacijske in informacijske tehnologije ter infrastrukture se je povečal pretok ljudi med posameznim mestom in njegovo okolico. Zato je povezanost med mestom in njegovim zaledjem bistvena za uravnotežen regionalni razvoj. Da bi bilo mogoče analizirati povezanost mesta in okolice, so bile za zbiranje podatkov v projektu Urban Audit opredeljene različne prostorske ravni. Podatki o vsakem izbranem mestu, vključenem v projekt Urban Audit, se zbirajo na treh prostorskih ravneh:

  • za širše mestno območje (larger urban zone – LUZ)
  • za ožje mestno območje (central city – CC)
  • za dele ožjega mestnega območja (sub city districts –SCD).

 
Večina podatkov se zbira za ožje mestno območje (CC), tj. za mesto, opredeljeno z administrativno ali politično mejo. Ker pa ti podatki ne zadoščajo, saj je mesto smiselno analizirati skupaj z njegovo okolico, se podatki zbirajo tudi za širša mestna območja (LUZ), tj. za območja, ki sežejo čez mejo mesta in predstavljajo širše funkcionalno območje mesta. Za merjenje neenakosti znotraj mesta pa se nekaj ključnih podatkov zbira še za dele ožjega mestnega območja (SCD). Merilo za izbor teh enot je ustrezno število prebivalcev: od 5.000 do 40.000 prebivalcev.

Slovenija je v projekt vključena z Ljubljano in Mariborom. Za Ljubljano se zbirajo podatki, ki se nanašajo na osrednjeslovensko statistično regijo (LUZ), na občino Ljubljana (CC) in na četrtne skupnosti, na katere je razdeljena občina Ljubljana (SCD). Za Maribor pa se zbirajo podatki, ki se nanašajo na podravsko statistično regijo (LUZ), na občino Maribor (CC) in na krajevne in četrtne skupnosti, na katere je razdeljena občina Maribor (SCD). Zaradi merila, da morajo biti deli ožjega mestnega območja (SCD) izbrani tako, da imajo od 5.000 do 40.000 prebivalcev, smo nekatere četrtne in krajevne skupnosti za namen tega projekta združili.