Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiskov. Ali se strinjate, da na vaš računalnik naložimo piškotke v ta namen?

Zgodovina Statističnega urada Republike Slovenije

1944

Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) 19. avgusta sprejme sklep, da se ustanovi Statistični urad Slovenije.

1945

Narodna vlada Slovenije v skladu z jugoslovansko zakonodajo 16. junija ustanovi Statistični urad Slovenije, ki deluje po usmeritvah državnega statističnega urada Federativne ljudske republike Jugoslavije. 

Septembra so ustanovljene tudi statistične izpostave pri okrožnih in okrajnih ljudskih odborih, kot pomoč republiškemu organu pri izvajanju raziskovanj na terenu.

Prvo poročilo o delu Statističnega urada Slovenije za čas od osvoboditve do oktobra 1945 z razlago temeljnih načel delovanja: enotnost teorije in prakse, demokratičnost značaja statistike in povezanost vseh organov statistične službe ter z navedbo najpomembnejših nalog: koordinacija statističnega dela, vzgoja statističnega kadra in vzgoja množic za razumevanje podatkov.

1948

Izveden je prvi povojni popis prebivalstva, s katerim se zberejo osnovni podatki o prebivalstvu po okrajih, naseljih in zaselkih.

1951

Statistični urad Slovenije se preimenuje v Republiški zavod za statistiko in evidenco pri Gospodarskem svetu Vlade Ljudske republike Slovenije.

Zaradi potreb po informacijah začnejo izhajati številne serijske statistične publikacije.

1952

Republiški zavod za statistiko in evidenco kupi prvi IBM-ov sistem računalnikov, ki vsebuje tudi verificirke in tabelirke.

1953

Prvi povojni popis prebivalstva je izveden v skladu s priporočili Organizacije združenih narodov. Prebivalci prejmejo ob popisu tudi obrazec »Prijava za register prebivalstva«; tako zbrani podatki so osnova za vzpostavitev kartotek stalnega prebivalstva po občinah.

Izide prvi Statistični letopis Ljudske republike Slovenije – prvič so na enem mestu zbrani osnovni statistični podatki za leta po 2. svetovni vojni in podrobnejši za leto 1952.

Z reorganizacijo državne uprave začne Zavod prvič delovati kot samostojni republiški organ, preimenuje se v Zavod za statistiko in evidenco Ljudske republike Slovenije.

1955

Izide drugi Statistični letopis Ljudske republike Slovenije.

Zvezni zavod za statistiko izda načela za objavljanje uradnih statističnih podatkov, prevzame nadzor nad objavljanjem podatkov, kar pomeni tudi prenehanje izdajanja slovenskega Statističnega letopisa do leta 1964.

Zavod za statistiko in evidenco Ljudske republike Slovenije začne izdajati revijo Prikazi in študije, v kateri se objavljajo kakovostni komentarji in analize.

1956

Z decentralizacijo pristojnosti zvezne države na republiško raven se krepi samostojnost zavoda; ta se preimenuje v Zavod Ljudske republike Slovenije za statistiko.

1959

Ustanovljen je Strokovni svet za statistiko, odgovoren za koordinacijo statistične službe in za uskladitev vsebine statističnih raziskovanj; je predhodnik današnjega Statističnega sveta RS.

1960

Izveden je prvi povojni popis kmetijstva.

1961

Izveden je popis prebivalstva – zbrani podatki so namenjeni tudi za vzpostavitev registra stalnega prebivalstva. V večjih mestih so zbrani tudi podatki o stanovanjih.

1964

Znova začne izhajati Statistični letopis Slovenije.

1965

Reorganizacija Zavoda Ljudske republike Slovenije za statistiko – odpravljeni so okrajni zavodi za statistiko.

1966

Zvezni Temeljni zakon o statistiki poudari strokovno in metodološko enotnost statistike in organizacijo prepusti republiški zakonodaji.

1970

Zavod Ljudske republike Slovenije za statistiko v sodelovanju z OECD vzpostavi večletni projekt za izpopolnitev in modernizacijo statističnega informacijskega sistema; izda publikacijo z naslovom »Osnovni register prebivalstva – osnutek idejnega projekta«, v njej predstavi idejo o vzpostavitvi osrednjega registra za področje prebivalstva – to je vizionarski nastavek registrsko usmerjene statistike.

1971

Izveden je popis prebivalstva.

Za potrebe popisovalcev je organiziran statistični kataster, iz katerega nastane Register teritorialnih enot.

Na osnovi popisnih podatkov je vzpostavljen Centralni register prebivalstva.

1974

Z ustavnimi spremembami postane statistika dejavnost posebnega družbenega pomena in del družbenega sistema informiranja.

Zavod Ljudske republike Slovenije za statistiko postane Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko.

1976

Po popisu organizacij in skupnosti je vzpostavljen Register organizacij in skupnosti – predhodnik Poslovnega registra Slovenije.

1977

Ustanovljeno je Statistično društvo Slovenije.

1979

Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko kupi zmogljiv računalnik FACOM japonske družbe Fujitsu, otvoritev novega računskega centra, omogočene so prve poizvedbe v Banki statističnih podatkov.

1980

Uvedena je enotna matična številka občana, dani so pogoji za vodenje Centralnega registra prebivalstva.

1981

Izveden je popis prebivalstva.

Ustanovljen je prvi statistični sosvet, in sicer za področje zadovoljevanja informacijskih potreb s pomočjo podatkov Registra organizacij in skupnosti.

1987

Zavod Socialistične republike Slovenije za statistiko in Statistično društvo Slovenije organizirata v Radencih prvo strokovno posvetovanje Statistični dnevi; izide tudi zbornik s prispevki.

1988

Sprejet je Zakon o statističnih raziskovanjih, pomembnih za republiko.

1989

Slovenska vlada uvede na predlog Zavoda Socialistične republike Slovenije za statistiko računanje BDP po mednarodno primerljivi metodologiji nacionalnih računov (SNR 93).

1991

Izveden je popis prebivalstva.

Osamosvojitev Republike Slovenije – Zavod RS za statistiko je sestavni del takratnega Ministrstva za planiranje.

1992

Prvo, neformalno srečanje s predstavniki Eurostata: na tej osnovi pripravi Zavod za statistiko program aktivnosti za evropeizacijo slovenske statistike.

Zavod za statistiko postane član Konference evropskih statistikov pri Ekonomski komisiji za Evropo Združenih narodov.

1993

Slovenija je vključena v program Phare, tj. program tehnične pomoči Eurostata na področju statistike.

1994

Slovenija in Eurostat podpišeta deklaracijo o sodelovanju na področju statistike. V tem dokumentu so zapisani pogoji, ki jih mora slovenska statistika izpolniti do vstopa v EU.

Statistični letopis Republike Slovenije začne izhajati dvojezično, slovensko-angleško.

1995

Sprejet je Zakon o državni statistiki, s katerim postane Statistični urad RS strokovno samostojna vladna služba. Določena so temeljna načela delovanja, državno statistiko sooblikujejo tudi pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike, ustanovljen je Statistični svet RS, dejavnost se odvija skladno s programi statističnih raziskovanj.

Register teritorialnih enot je predan v upravljanje Geodetski upravi RS.

1996

Statistični urad RS vzpostavi svojo prvo spletno stran.

1998

Centralni register prebivalstva je predan v upravljanje Ministrstvu za notranje zadeve.

2001

Sprejete so dopolnitve k Zakonu o državni statistiki, ki olajšajo sprejem programov statističnih raziskovanj, utrdijo neodvisnost Statističnega urada RS in natančneje opredelijo vlogo pooblaščenih izvajalcev dejavnosti slovenske državne statistike.

2002

Izveden je popis prebivalstva.

Poslovni register Slovenije, prvotno Register organizacij in skupnosti, je predan v upravljanje Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve.

2003

Vzpostavljena je podatkovna baza SI-STAT.

2004

Slovenija s 1. majem postane polnopravna članica Evropske unije, Statistični urad RS pa vstopi v Evropski statistični sistem.

Statistični urad RS praznuje 60. obletnico svoje ustanovitve, izide publikacija 60 let slovenske statistike.

2005

Sprejeta je Strategija celostnega obvladovanja kakovosti.

2006

Slovenija, ki jo zastopa Statistični urad RS, je kot stalna opazovalka povabljena v Odbor OECD za statistiko.

Vzpostavljeno je standardizirano merjenje kakovosti statističnih raziskovanjih: Standardna poročila o kakovosti.

2007

Slovenija s 1. januarjem vstopi v Ekonomsko in monetarno unijo: po uspešno končanem nacionalnem projektu priprav na prevzem evra – član Koordinacije projekta je tudi Statistični urad RS – je evro uveden tudi v slovensko statistiko.

Skupina strokovnjakov iz držav članic EU in Eurostata opravi prvi strokovni pregled slovenske državne statistike z namenom ugotoviti stopnjo skladnosti s Kodeksom ravnanja evropske statistike.

2008

Slovenija predseduje Svetu EU, Statistični urad RS pa vodi Delovno skupino Sveta EU za statistiko.

2009

Statistični urad RS prvič objavi podatke na Twitterju (@StatSlovenija/@StatSlovenia).

2010

Slovenija pristopi v OECD, Statistični urad RS prvič kot polnopravni član sodeluje na seji Odbora OECD za statistiko.

Od 1. junija do 15. julija poteka kmetijski popis pod geslom Vsaka kmetija šteje!

2011

Izveden je popis prebivalstva - prvi registrski popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, izveden povsem brez terenskega popisovanja.

Sprejet je dokument Politika varovanja informacij Statističnega urada RS.

Vzpostavljen je geostatistični portal.

2012

Sprejete so Smernice za zagotavljanje kakovosti, s katerimi Statistični urad RS podaja sistematičen opis posameznih delov procesa izvedbe statističnega raziskovanja.

2013

Začetki uvajanja elektronskega poročanja za podjetja in vzpostavitev Kontaktnega centra za podjetja; začetki uvajanja spletnega anketiranja oseb in gospodinjstev.

Izide prva elektronska knjiga (e-pub) za mobilne naprave Ljudje, družine, stanovanja.

2014

Vzpostavljena je aplikacija STAGE za prikaz statističnih podatkov v prostoru.

Skupina strokovnjakov iz držav članic EU in Eurostata opravi drugi strokovni pregled slovenske državne statistike z namenom ugotoviti stopnjo skladnosti s Kodeksom ravnanja evropske statistike.


Direktorji in direktorice Statističnega urada Republike Slovenije

V letu vodenje prevzame

1944

direktor Alojz Dular

1945

direktorica Silva Exel - Škerlak

1948

direktor Boris Debevec

1951

najprej v. d. direktorja Katja Vodopivec, nato direktor Vojko Konvalinka

1954

direktor Rajko Kiauta

1967

direktor Franta Komel

maj 1981

generalni direktor Tomaž Banovec

junij 2003

generalna direktorica mag. Irena Križman

avgust 2013

generalna direktorica Genovefa Ružić

 
 

V letu 2014 je Statistični urad Republike Slovenije obeležil sedemdeseto obletnico svoje ustanovitve v sklopu letne statistične konference Statistični dan. Po uvodnem nagovoru generalne direktorice Genovefe Ružić je bil prikazan priložnostni video 70 let statističnih zgodb. Statistični urad je ob jubileju izdal publikacijo 70 let Statističnega urada Republike Slovenije, v kateri je prikazano delovanje urada z opisi dosežkov in pomembnih mejnikov v obdobju 2004–2014. Publikacija je nadaljevanje publikacije, ki je bila izdana v počastitev jubileja ob 60-letnici in je podala zgodovinski pregled razvoja državne statistike v Sloveniji ter tudi razvoj povezav državne statistike z mednarodnim okoljem.