Še je čas za poletno branje

Kaj je Statistični urad objavil od začetka leta 2018 do danes?

Letos je Statistični urad RS izdal že skoraj 400 objav: 350 rednih oz. prvih objav, 39 posebnih oz. priložnostnih objav in 2 obsežnejši publikaciji (tudi v klasični, knjižni obliki). Kaj smo ugotovili?

  • 7.8.2018
  • |
  • brez statusa

Potrošniki tako optimistični kot v zadnjem času še nismo bili

Razpoloženje potrošnikov merimo s kazalnikom zaupanja potrošnikov, in ta kaže, da se je razpoloženje med potrošniki v zadnjih letih močno izboljšalo. Na koncu leta 2017 je dosegel najvišjo vrednost v celotnem obdobju od marca 1996, tj. od takrat, odkar v Sloveniji spremljamo mnenje potrošnikov. Poleg tega je bila vrednost tega kazalnika v decembru 2017 prvič pozitivna, kar pomeni, da je bilo več potrošnikov optimističnih kot pesimističnih. Glavni razlog za dobro razpoloženje potrošnikov je bilo njihovo optimistično pričakovanje glede gospodarskega stanja v državi in glede brezposelnosti. To pričakovanje se je namreč v zadnjem obdobju, kot kažejo naši podatki, močno izboljšalo. V nekoliko manjši meri, pa vseeno precej, se je izboljšalo tudi pričakovanje potrošnikov glede finančnega stanja v gospodinjstvih in glede varčevanja.


Dve tretjini prebivalcev sta srečni ves čas ali večino časa 

Ali se oseba počuti srečna ali ne, je odvisno od veliko dejavnikov. Marsikaj se sicer da pojasniti z ekonomskim stanjem v državi, ne pa vsega. Pogojev za občutek sreče namreč ne ustvarjajo le blaginja v državi niti ne finančno stanje gospodinjstva oz. posameznika, temveč tudi zdravje, položaj na trgu dela ipd.
Deleži oseb, ki so v letu 2013 povedale, da so se v zadnjih štirih tednih (pred anketiranjem) ves čas ali večino časa počutile srečne, so se med državami precej razlikovali. V Sloveniji je bil delež takih oseb nekoliko večji (65,4 %) od povprečja vseh držav članic EU-28 (59,5 %). V Latviji in Grčiji sta bila odstotka takih oseb najnižja (nekaj več kot 30 %), na Islandiji in na Nizozemskem pa najvišja (več kot 80 %). 



Svoje splošno zdravstveno stanje ocenila kot zelo dobro petina odraslih oseb, moški bolj optimistični

 

Svoje splošno zdravstveno stanje sta v 2016 v Anketi o življenjskih pogojih ocenili kot dobro ali zelo dobro dve tretjini vprašanih oseb, starih 16 ali več let (dobro: 44 %; zelo dobro: 20 %). Samoocena je seveda v veliki meri vedno odvisna tudi od starosti vprašanih: med 16–25-letniki je bilo takih, ki so imeli o svojem zdravstvenem stanju dobro ali zelo dobro mnenje, 89 %, med osebami, starimi 66 ali več let, pa je bilo takih nekoliko manj kot tretjina.
Vzrok za skoraj tri četrtine vseh smrti v Sloveniji v 2016 so bile bolezni obtočil (bolezni srca in ožilja) in različna rakava obolenja. Razlike med spoloma so bile precejšnje: ženske so zbolevale in umirale v večjem obsegu zaradi bolezni obtočil, moški pa so v večjem obsegu zbolevali in umirali zaradi različnih rakavih obolenj.



V Sloveniji porabimo letno malo več kot kilogram medu na prebivalca

Na zdravje vpliva tudi prehrana in eno od zdravih živil je tudi med. V Sloveniji ga na leto porabimo za prehrano malo več kot kilogram na prebivalca. Poraba medu se pri nas v zadnjih 15 letih ni bistveno spreminjala. Stopnja samooskrbe z medom je bila v Sloveniji v letu 2016 59-odstotna. To pomeni, da je domača prireja medu zadoščala le za malo  več kot polovico domače porabe medu. V letu 2017 je Slovenija izvozila za 1,4 milijona evrov medu, kar je največ od leta 2000. Daleč največ ga je izvozila na Japonsko, 72 %. Uvozila pa ga je za 4 milijone evrov, največ iz Hrvaške in Nemčije (iz vsake po 17 % celotnega uvoza medu). Povprečna letna drobnoprodajna cena za kilogram medu je bila v letu 2017 v Sloveniji 9,64 evra. To je skoraj 40 % več kot v letu 2003, ko je kilogram medu stal 5,91 evra.

Gozdovi so bistveni dejavnik pri upravljanju naravnih virov v ruralnih območjih 

Zdravje je močno odvisno tudi od okolja, v katerem živimo. Gozdovi opravljajo poleg tradicionalne gospodarske vloge tudi druge, okoljske vloge: varujejo na primer vodne vire, so idealno okolje za rekreacijo ljudi, shranjujejo zaloge ogljika, uravnavajo odtok voda in ugodno vplivajo na vodni biotop za številne vrste življenja. Gozd in druga gozdna zemljišča pokrivajo okrog 182 milijonov hektarjev ozemlja EU-28, kar je približno 43 % njene kopne površine. V sedmih državah članicah je gozd v letu 2015 pokrival več kot 50 % njihovih površin, in sicer na Švedskem, Finskem, v Sloveniji, Estoniji, Latviji, Španiji in na Portugalskem.
Gozdovi ugodno vplivajo na psihofizično počutje ljudi, mestno in parkovno drevje pa lepša tudi videz mestnega okolja in povečuje njegovo funkcionalnost. Drevesa so naravna klimatska naprava: uravnavajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržujejo prašne delce, hrup, veter, padavinske vode ter sončno sevanje in čistijo zrak. Za svoje delovanje ne potrebujejo nobene dodatne energije, potrebo po hlajenju zraka pa po podatkih FAO lahko znižajo kar za 30 %. Strateško razporejeno drevje naj bi v urbanih okoljih lahko znižalo temperature zraka kar za osem stopinj Celzija. Odraslo drevo naj bi vsako uro porabilo tudi okrog dva kilograma CO2 in proizvedlo skoraj dva kilograma kisika, kar je zadostna količina za dihanje desetih ljudi.



Vsi ljudje na svetu nimajo dostopa do varne pitne vode

Združeni narodi opozarjajo na nujnost ukrepanja na področju voda z naslednjimi dejstvi:

  • 2,1 milijarde ljudi na svetu nima dostopa do varne pitne vode in ustrezne sanitarne ureditve (tj. do količinsko in higiensko ustrezne vode);
  • do leta 2050 naj bi svetovno prebivalstvo naraslo še za 2 milijardi, s čimer naj bi se potrebe po vodi povečala za 30 %;
  • 1,9 milijarde ljudi živi danes v območjih, kjer je veliko pomanjkanje vode; do leta 2050 naj bi se to število povzpelo na okoli 3 milijarde; 
  • 80 % odpadnih voda, ki jih ustvari človeška družba, se izliva nazaj v okolje neprečiščenih;
  • 1,8 milijarde ljudi uporablja vir pitne vode, ki ni zaščiten pred onesnaženjem s človeškimi iztrebki.

V letu 2016 smo v Sloveniji načrpali 887 milijonov m3 vode: 706 milijonov m3 iz površinskih, 181 milijonov m3 pa iz podzemnih vodnih virov. Skoraj vsa voda, načrpana iz površinskih vodnih virov (99 %), je bila uporabljena za proizvodne procese v različnih industrijskih dejavnostih, 88 % vode, načrpane iz podzemnih vodnih virov, pa je bilo uporabljene za potrebe javnega vodovoda. Voda, ki ni bila porabljena v industriji, gospodinjstvih, javnih ustanovah, kmetijstvu in drugih dejavnostih, je bila izpuščena nazaj v okolje. Odpadna voda pa ni le ta voda, ampak tudi padavinska in meteorna voda, ki se zliva nazaj v okolje po kanalizacijskem omrežju ali pa se zajema in izpušča neposredno v reke, potoke in v zemljo.


Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 2017 najnižja v zadnjih osmih letih


Stopnja anketne brezposelnosti je bila v 2017 6,6-odstotna, za 1,4 odstotne točke nižja kot v 2016. Število delovno aktivnih se je v primerjavi z 2016 zvišalo za 4,8 % (na 959.000), število anketno brezposelnih pa  za 15,4 % znižalo (na 67.000).
Minimalna mesečna plača v Sloveniji je v januarju 2018 znašala 843 EUR, pred 10 leti pa 539 EUR. Najvišjo minimalno plačo v EU so imeli v 2016 v Luksemburgu (1.999 EUR).



Tok delovnih migracij močnejši v smeri vzhod–zahod

Med prebivalci, starejšimi od 15 let, je bilo v letu 2017 delovno aktivnih 959.000 ali približno 55 %. Število delovno aktivnih se od leta 2013 ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju.

Več kot polovica delovno aktivnih v Sloveniji ne dela v občini,  v kateri imajo prebivališče, skoraj petina pa jih dela tudi v drugi regiji, in ne v tisti, v kateri imajo prebivališče. Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 % delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le 4 % delovno aktivnih oseb. Največ ljudi prihaja na delo v občino Ljubljana. Konec leta 2017 je bilo takih več kot 122.000. Delovno aktivnih oseb, katerih delovno mesto je v isti občini, kot je tudi njihovo prebivališče, je vedno manj; v zadnjih desetih letih se je njihov delež zmanjšal za 8 %.

Število prebivalcev na svetu vztrajno narašča

V letu 2017 je bilo na svetu po podatkih Združenih narodov 7,55 milijarde prebivalcev. Število prebivalcev se povečuje povprečno za 1,2 % na leto, a se ta odstotek iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska) živi 1,26 milijarde ljudi (ali 17 % celotnega prebivalstva), v manj razvitih pa 6,29 milijarde (ali 83 %). Po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta, do konca tega stoletja povečal na 89 % oz. na 9,9 milijarde. Prebivalstvo v razvitejših delih sveta pa naj se številčno ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde. Najbolj naj bi se številčno povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7-krat), sledilo naj bi prebivalstvo Oceanije (za 1,8-krat), Severne Amerike (za 1,4-krat) in Azije (za 1,1-krat) ter Latinske Amerike s Karibi (prav tako za 1,1-krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12 %.

Naravni prirast v Sloveniji negativen

V letu 2017 je v Sloveniji prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Umrlo je 20.509 prebivalcev, rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako znašal −268 oseb. Negativni naravni prirast je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb zlasti v zimskih mesecih.

Kako nam kaže v prihodnje? Prebivalstvo Slovenije naj bi se približno do leta 2025 povečevalo (in se povečalo na približno 2.083.000), in to predvsem zaradi selitvenega prirasta. Po letu 2025 naj bi začelo počasi upadati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev ali 6 % manj, kot jih je imela v začetnem letu teh projekcij, tj. v 2015.


Vse objave, ki smo jih izdali do avgusta 2018, so na voljo na naši spletni strani, in sicer v Koledarju objav.
Vabljeni k branju!

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti