Popis intenzivnih sadovnjakov, Slovenija, 2017

Z jablanami je zasajena več kot polovica intenzivnih sadovnjakov v Sloveniji

Struktura sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih se je od leta 2012 nekoliko spremenila. Zmanjšala se je površina, zasajena z najpogostejšimi sadnimi vrstami, jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, povečala pa površina, zasajena z lupinastim sadjem in z jagodičjem.

  • 17.5.2018
  • |
  • končni podatki
Površina intenzivnih sadovnjakov z najpogostejšimi sadnimi vrstami za več kot 480 ha manjša kot pred petimi leti
Sestava sadnih vrst v intenzivnih sadovnjakih se je od leta 2012 nekoliko spremenila. Ponovno se je zmanjšala površina, zasajena z jablanami, hruškami, breskvami in nektarinami, našimi najpogostejšimi sadnimi vrstami; skupaj se je zmanjšala kar za 482 hektarjev. Nasadi breskev in nektarin, so se v zadnjih petnajstih letih skrčili za več kot polovico, v letu 2017 smo jih tako obdelovali le 282 hektarjev.

Nasprotno smo pri določenih sadnih vrstah zaznali pomembno povečanje zasajene površine. Najbolj se je povečala površina kjer raste lupinasto sadje. V primerjavi z letom 2012, se je površina zasajena z orehi skoraj podvojila, skupaj smo jih pridelovali na skoraj 340 hektarjih, postali so druga najbolj zastopana sadna vrsta v intenzivnih sadovnjakih.

Med koščičastim sadjem se je najbolj povečala površina, zasajena z marelicami (za 90 %), sledili sta površina s češpljami in slivami (ta se je povečala za 43 %) in površina s češnjami (za 36 %). Površina, zasajena z višnjami, se je od leta 2012 skrčila skoraj za polovico; skupaj smo jih pridelovali na 7,3 hektarja intenzivnih sadovnjakov. Površina, zasajena z jagodičastim sadjem, pa se je od leta 2012 povečala skoraj za petkrat; jagodičje smo namreč pridelovali skupaj na 224 hektarjih. 
 
Večina jablan cepljena na šibkorastoče podlage in gojena v obliki vitkega vretena
Jabolka, naše najpogostejše sadje, pridelujemo na 2.355 hektarjih intenzivnih sadovnjakov, v katerih raste skoraj sedem milijonov dreves. Povprečen nasad meri nekaj več kot hektar, z gostoto zasaditve okoli 2.850 dreves na hektar. Večina jablan v intenzivnih nasadih (92 %) je cepljena na šibkorastočo podlago M9 in so gojene v obliki vitkega vretena (81 %). Drevesa, cepljena na to podlago in gojena na ta način, so nizka, z majhno krošnjo in potrebujejo oporo. Med sortami še vedno prevladujejo idared (23 %), zlati delišes (15 %), gala (12 %) in jonagold (12 %).

Hruške smo v letu 2017 pridelovali na 203 hektarjih intenzivnih sadovnjakov, v katerih je rastlo nekaj manj kot 450.000 dreves. Povprečen nasad hrušk se razprostira na 0,36 hektarja, gostota zasaditve v njih pa okoli 2.200 dreves na hektar. Večina vseh hruškovih dreves je cepljena na kutine (75 %) in gojena v obliki vitkega vretena (60 %). Gojijo pa se tudi v obliki palmete (v 14 %), piramide (v 9 %) in vretenastega grma (v 9 %). Več kot polovica vseh dreves hrušk v intenzivnih sadovnjakih je sorta viljamovka (52 %); posajena je na skoraj 106 hektarjih. Sledita ji sorti konferans (29 hektarjev ali 15 %) in abate fetel (26 hektarjev ali 13 %).

Tri četrtine vse površine intenzivnih sadovnjakov ležijo v vzhodni Sloveniji

Večji del površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki, leži v vzhodni Sloveniji, v njej pa izstopa predvsem podravska statistična regija, v kateri je 1.167 hektarjev intenzivnih sadovnjakov ali skoraj 30 % vse površine v Sloveniji, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki. Sledita ji posavska statistična regija z 19-odstotnim deležem in savinjska s 14 %. V zahodni Sloveniji je največ nasadov v goriški statistični regiji (skoraj 550 hektarjev ali 14 %), sledi ji obalno-kraška (201 hektar ali 5 %). Zadnji po površini intenzivnih nasadov sta zasavska statistična regija (18 hektarjev) in koroška statistična regija (25 hektarjev). Skupaj predstavljata 1 % vse površine, zasajene z intenzivnimi sadovnjaki.
 
Večina nasadov zasajena v vertikalah, brez protitočne zaščite in namakanja
Kar 81 % vseh nasadov je bilo zasajenih v vertikalah; ti so skupaj predstavljali 86 % celotne površine s temi nasadi. Proti toči je bilo zaščitenih 710 (11 %) nasadov; skupaj so predstavljali 31 % celotne površine intenzivnih sadovnjakov. Namakanih je bilo 1.047 (16 %) nasadov ali 15 % celotne površine intenzivnih sadovnjakov. Med načini namakanja teh nasadov sta prevladovali kapljično namakanje (68 %) in oroševanje (24 %).
Intenzivni sadovnjaki po statističnih regijah, Slovenija
Intenzivni sadovnjaki po statističnih regijah, Slovenija
Vir: SURS
Intenzivni sadovnjaki, Slovenija
Bruto površina
(ha)
Kmetijska gospodarstva
(število)
Drevesa in grmi
(število)
2017
Skupaj4.061,02.9518.627.074
  od tega izbrane sadne vrste
  jablane2.355,41.1336.710.301
  hruške203,4443446.877
  breskve273,0659248.779
  nektarine8,8906.639
  marelice74,933043.249
  češnje186,269698.166
  višnje7,3736.039
  češplje in slive44,233527.107
  oreh339,336648.273
  leska105,915147.077
  kostanj20,5673.704
  kaki107,237062.259
  aktinidija20,38015.358
  fige13,51386.257
  jagodičje (brez jagod) - skupaj223,5528689.662
  jagodičje (brez jagod) - ameriške borovnice53,8103114.892
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

Sprememba pogojev za vpis v Evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih vpliva na primerljivost podatkov
Primerjava podatkov z letom 2012 nam pokaže večje spremembe v strukturi pridelovalcev in nasadov, ki so nastale delno tudi zaradi možnosti vpisa nasadov z mešanimi sadnimi vrstami v Evidenco pridelovalcev sadja v intenzivnih sadovnjakih pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V preteklosti je bil v register lahko vpisan samo nasad z eno sadno vrsto; izjema so bili le nasadi breskev in nektarin, v katerih sta bili obe vrsti lahko zasajeni skupaj. Ker gre za večjo spremembo, ki vpliva na strukturo povprečnega nasada, podatki s preteklimi leti niso več neposredno primerljivi.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti