Temeljni agregati sektorja država, Slovenija, 3. četrtletje 2017

Država je v tretjem četrtletju 2017 ustvarila primanjkljaj v višini 0,2 % BDP

Primanjkljaj države je v tretjem četrtletju letos znašal 19 milijonov EUR ali 0,2 % BDP, v vseh treh četrtletjih skupaj pa 134 milijonov EUR ali 0,4 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države je ob koncu letošnjega tretjega četrtletja znašal 33.285 milijonov EUR ali 78,4 % BDP.  

  • 29.12.2017
  • |
  • brez statusa

Primanjkljaj države  v tretjem četrtletju letos v primerjavi z istim obdobjem lani nižji za 1,4 odstotne točke 

Ugodne makroekonomske razmere v Sloveniji se odražajo tudi v statistiki javnih financ, kar potrjujejo tudi podatki za tretje četrtletje letos. Primanjkljaj države se je v primerjavi z istim četrtletjem lani zmanjšal za 1,4 odstotne točke in je znašal 19 milijonov EUR ali 0,2 % BDP (lani v istem četrtletju 166 milijonov EUR ali 1,6 % BDP). Na zmanjšanje primanjkljaja je vplivala predvsem visoka rast prihodkov, ki je že tretje četrtletje zapored višja od rasti izdatkov.

Skupni prihodki višji za 5,8 %

Skupni prihodki države so bili v tretjem četrtletju letos višji za 5,8 %, predvsem zaradi visoke rasti prihodkov od davkov in socialnih prispevkov. Prihodki od dejanskih socialnih prispevkov so bili v primerjavi s tretjim četrtletjem lani višji za 10,5 %, prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje za 7,0 % in prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz za 4,2 % (od teh so se v največji meri povečali prihodki od davkov na proizvode, za 4,5 %). Pri prihodkih je treba posebej omeniti tudi investicijske podpore iz EU; te so se namreč po šestih zaporednih četrtletjih zmanjševanja ponovno povečale.

Skupni izdatki višji za 2,3 %

Že tretje četrtletje zapored naraščajo tudi skupni izdatki države, še vedno pa v manjšem obsegu kot prihodki; v tretjem četrtletju letos so bili višji za 2,3 %. V primerjavi z istim četrtletjem lani so se povečale vse pomembnejše kategorije izdatkov, razen bruto investicij v osnovna sredstva. Najizraziteje so se povečali izdatki za sredstva za zaposlene (za 5,2 %), vmesno potrošnjo (za 3,4 %) in socialna nadomestila v denarju in naravi (za 2,2 %). Višji so bili tudi izdatki za obresti (za 2,5 %) in subvencije (za 2,2 %). Nasprotno so se izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva znižali in sicer za 13,0 %. Država je namreč v tretjem četrtletju letos namenila manj sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev kot v istem četrtletju lani in s tem vplivala na padec izdatkov za bruto investicije v osnovna sredstva.  

V prvih treh četrtletjih letos primanjkljaj države ocenjen na 0,4 % BDP, v istem obdobju lani na 1,8 % BDP  

V prvih treh četrtletjih letos je bil primanjkljaj države ocenjen na 134 milijonov EUR ali 0,4 % BDP, kar je bistveno manj kot v istem obdobju lani, ko je ta znašal 549 milijonov EUR ali 1,8 % BDP. Za prvih devet mesecev letošnjega leta sta bila značilna visoka rast prihodkov (predvsem od davkov in socialnih prispevkov, pa tudi od prihodkov iz lastnine in iz evropskih investicijskih podpor) in postopno naraščanje izdatkov; to kaže na nadaljnje sproščanje varčevalnih ukrepov in postopen zagon črpanja evropskih sredstev, vendar pa to še vedno ni zaživelo v polnem obsegu.

Primarni presežek se še naprej povečuje

Država je že šesto četrtletje zapored ustvarila primarni presežek; v tretjem četrtletju letos je znašal 297 milijonov EUR ali 2,7 % BDP (v istem četrtletju lani 142 milijonov EUR ali 1,4 % BDP).

Konsolidirani bruto dolg države ob koncu tretjega četrtletja 2017 znašal 33.285 milijonov EUR ali 78,4 % BDP

Konsolidirani bruto dolg države se je od konca drugega četrtletja letos povečal minimalno (za 17 milijonov EUR) in je konec tretjega četrtletja znašal 33.285 milijonov EUR ali 78,4 % BDP. Zaradi visoke gospodarske rasti v tretjem četrtletju 2017, se je njegov delež v BDP zmanjšal za 1,3 odstotne točke. Povečal se je dolg iz dolgoročnih vrednostnih papirjev, medtem ko se je dolg, ki izvira iz posojil, zmanjšal.
Dolg države na centralni ravni je znašal 32.753 milijonov EUR (77,2 % BDP), na lokalni ravni pa 724 milijonov EUR (1,7 % BDP). Dolg skladov socialne varnosti je ostal minimalen (0,9 milijonov EUR).  

Rast1) prihodkov in odhodkov, Slovenija
Rast<sup>1)</sup> prihodkov in odhodkov, Slovenija
1) Sprememba glede na isto četrtletje prejšnjega leta.
Vir: SURS
Temeljni agregati četrtletnih nefinančnih računov za državo, Slovenija
20162017
I-IIIIV-VIVII-IXX-XIII-IIIIV-VIVII-IX
mio. EUR
S.13 Država
  Skupaj prihodki4.0274.5244.3904.5444.3144.7784.643
  Skupaj izdatki4.3374.5974.5564.7494.4614.7474.662
Neto posojanje (+), neto izposojanje (-)-310-73-166-205-14731-19
  Minus: izdatki za obresti303304308305300310315
Primarni primanjkljaj (-), presežek (+)1)-7230142100153341297
Bruto konsolidirani dolg1)32.49832.30632.63231.73032.90233.26833.285
  S.1311 Centralna država31.92431.75232.08631.17532.33732.71732.753
  S.1313 Lokalna država773744732758764743724
  S.1314 Skladi socialne varnosti11112111
  Konsolidacija med podsektorji (-)-200-190-187-204-220-194-193
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Temeljni agregati četrtletnih nefinančnih računov za državo, Slovenija
20162017
I-IIIIV-VIVII-IXX-XIII-IIIIV-VIVII-IX
% BDP
S.13 Država
  Skupaj prihodki43,243,942,343,743,543,441,8
  Skupaj izdatki46,544,643,845,745,043,142,0
Neto posojanje (+), neto izposojanje (-)1)-3,3-0,7-1,6-2,0-1,50,3-0,2
  Minus: izdatki za obresti3,22,93,02,93,02,82,8
Primarni primanjkljaj (-), presežek (+)1)-0,12,21,41,01,53,12,7
Bruto konsolidirani dolg1)83,081,681,778,580,279,878,4
  S.1311 Centralna država81,580,280,377,178,978,477,2
  S.1313 Lokalna država2,01,91,81,91,91,81,7
  S.1314 Skladi socialne varnosti0,00,00,00,00,10,00,0
  Konsolidacija med podsektorji (-)-0,5-0,5-0,5-0,5-0,5-0,5-0,5
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti