Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, Slovenija, 2017

Realni faktorski dohodek na PDM v kmetijstvu bo v 2017 predvidoma za 13 % nižji, kot je bil v 2016

Vrednost rastlinske proizvodnje je bila bistveno nižja kot v letu prej (v glavnem zaradi občutno manjšega pridelka; ta je bil za petino manjši), vrednost živinoreje je bila višja (zaradi večje prireje in višjih cen),  stroški pridelave so bili približno taki kot v predhodnem letu.

  • 31.1.2018
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek v kmetijstvu že drugo leto zapored nižji

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) v letu 2017 za 15 % nižji kot  v letu 2016, in sicer predvsem zaradi nižje vrednosti kmetijske proizvodnje kot v prejšnjem letu in ob predpostavki, da bo raven subvencij enaka kot v prejšnjem letu. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil po drugi oceni za 13 % nižji kot v prejšnjem letu, kar je za dve odstotni točki manj, kot je bilo predvideno po prvi oceni. Ta razlika med ocenama je nastala predvsem zato, ker so bile cene nekaterih rastlinskih pridelkov (žita, vino) ob pripravi druge ocene višje, kot so bile znane ob pripravi prve ocene.

Obseg kmetijske proizvodnje tudi v 2017 manjši kot v letu prej, cene kmetijskih proizvodov pa v tem letu višje

Po drugi oceni naj bi bila vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2017 za 6 % nižja kot v letu 2016;  znašala naj bi 1.173 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi se znižal za 9 %, cene pa naj bi se zvišale za 4 %.  

Vrednost rastlinske pridelave nižja zaradi nižje  vrednosti  vseh vrst rastlinskih pridelkov, predvsem pa zaradi  pridelka sadja in žit

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila kljub višjim cenam kot v prejšnjem letu (za 4 %) za 15 % nižja kot v prejšnjem letu, in to v glavnem zato, ker je bila  občutno manjša količina pridelka (za 19 %).  

Glavni razlog za nižjo vrednost  rastlinske pridelave 2017 v primerjavi z letino 2016  naj bi bila  za skoraj polovico manjši pridelek sadja kot v 2016 (zaradi spomladanske pozebe) in za 17 % manjši pridelek žit. Zaradi neugodnih vremenskih razmer naj bi bili manjši tudi pridelek industrijskih in krmnih rastlin (za četrtino), pridelek zelenjadnic in krompirja (za 7 %) in pridelek vina (za 4 %).  

Vrednost sadja naj bi bila zaradi skoraj pol manjše količinske pridelave kot v prejšnjem letu kljub višjim cenam za tretjino nižja kot v prejšnjem letu. Prav tako za tretjino naj bi bila nižja vrednost pridelave industrijskih rastlin, in to deloma zaradi manjšega pridelka (za četrtino), deloma zaradi  nižjih cen (za 6 %). Vrednost žit naj bi bila nižja za desetino, predvsem zaradi manjšega pridelka; rast cen žit pa naj bi bila višja kot po prvi oceni, in sicer skoraj 7-odstotna. Vrednost vina naj bi bila nižja zaradi manjšega pridelka (za 4 %); pričakuje pa se rast cen.

Vrednost živinoreje višja zaradi višjih cen in večjega prirasta 

Ocenjujemo, da se bo vrednost živinoreje povečala za 6 %, v glavnem zaradi zvišanja cen (za 4 %), deloma pa tudi zaradi povečanega prirasta (za 2 %). Gibanje cen in obsega prirasta pa je bilo na področju živine in živalskih proizvodov različno.

Vrednost prireje živine naj bi bila  v letu 2017 za 2-odstotka višja kot v letu pred tem. Pričakujeta se večja prireja živine (za 3 %) in znižanje cen (za 1 %).  Vrednost prireje  goveda naj bi bila višja (za 3 %) zaradi večje prireje in rasti cen. Vrednost prašičev naj bi bila kljub manjši prireji zaradi znatne rasti cen (za 7 %) višja (za 4 %). Vrednost perutnine naj bi se zaradi nižjih cen (za 7 %) kljub večjemu prirastu znižala (za 2 %). Vrednost drobnice naj bi se povečala  (zaradi večje prireje).  

Pričakuje se znatno zvišanje vrednosti živalskih proizvodov (za 13 %) – v glavnem zaradi višjih cen (za 12 %), nekoliko pa tudi zaradi večjega obsega (za 1 %). Vrednost živalskih proizvodov naj bi se zvišala predvsem zaradi mleka; vrednost pridobljenega mleka je bila namreč za skoraj petino višja (predvsem zaradi 18-odstotnega zvišanja cen  po 12-odstotnem padcu cen mleka v 2016).  

Stroški kmetijske proizvodnje ostajajo na ravni predhodnega leta

Vrednost vmesne potrošnje naj bi bila po naših ocenah za 1 % višja kot v prejšnjem letu; obseg vmesne potrošnje naj bi bil višji za 1 %, cene pa naj bi ostale na ravni predhodnega leta.

Višji stroški se pričakujejo pri krmi (zaradi višjih cen in večjega obsega)  in energiji (zaradi zvišanja cen za 4 %), medtem ko se pri vseh drugih vrstah stroškov pričakujejo enake ali nižje vrednosti kot v predhodnem letu. Največje znižanje vrednosti (za 11 %) se zaradi občutnega znižanja cene pričakuje pri gnojilih.

Zaposlenost v kmetijstvu se znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v letu 2017 za 1 % nižja kot v prejšnjem letu.

Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
1) ocena
Vir: SURS
Letne spremembe glavnih agregatov v kmetijstvu, Slovenija, 2017
Letne spremembe
realnih vrednosti v osnovnih cenah 1)
%
Kmetijska proizvodnja, osnovne cene-5,6
  Rastlinska pridelava-15,2
  Živinoreja6,5
Vmesna potrošnja1,2
Bruto dodana vrednost, osnovne cene-15,9
Potrošnja stalnega kapitala-3,0
Neto dodana vrednost, osnovne cene-30,8
Ostali davki na proizvodnjo0,0
Ostale subvencije na proizvodnjo 0,0
Faktorski dohodek-14,6
Zaposlenost-1,3
Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč 86,5
1) Deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah. Njegova vrednost za leto 2017 po Eurostatovih podatkih znaša 101,7140367.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo v podatkovni bazi SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti