Realni dohodek iz kmetijstva - prva ocena, Slovenija, 2017

Realni faktorski dohodek na zaposlenega v kmetijstvu bo v 2017 predvidoma za 15 % nižji, kot je bil v 2016

Vrednost rastlinske proizvodnje je bila bistveno nižja kot leto prej (pridelek je bil namreč za petino nižji), vrednost živinoreje pa je bila višja (zaradi večje prireje in višjih cen). Stroški pridelave so ostali na ravni predhodnega leta.

  • 6.12.2017
  • |
  • brez statusa

Faktorski dohodek v kmetijstvu že drugo leto zapored nižji

Ocenjujemo, da bo faktorski dohodek v kmetijstvu (ta obsega neto dodano vrednost, od katere so odšteti drugi davki na proizvodnjo in h kateri so prištete druge subvencije na proizvodnjo) v letu 2017 za 17 % nižji kot pred enim letom. Na znižanje faktorskega dohodka naj bi vplivala predvsem nižja vrednost kmetijske proizvodnje in predpostavka, da ostajajo subvencije na ravni prejšnjega leta. Faktorski dohodek na polnovredno delovno moč naj bi bil nižji za 15 %; vzrok za to je bila nekoliko manjša zaposlenost.

Obseg kmetijske proizvodnje v letu 2017 ponovno manjši, cene kmetijskih proizvodov pa v tem letu  višje

Po prvi oceni naj bi bila vrednost kmetijske proizvodnje v letu 2017 za 7 % nižja kot v letu 2016;  znašala naj bi 1.159 mio. EUR. Obseg proizvodnje naj bi se znižal za 10 %, cene pa naj bi se zvišale za 3 %.
  
Vrednost rastlinske pridelave nižja zaradi nižje  vrednosti  vseh področij rastlinske pridelave, predvsem pa zaradi  sadja in žit 

Vrednost rastlinske pridelave naj bi bila za 18 % nižja kot v prejšnjem letu, in to v glavnem zaradi  občutno manjše pridelave (20 %), kljub višjim cenam kot v  prejšnjem letu (za 3 %). 

Glavni razlog za manjšo vrednost letošnje rastlinske pridelave v primerjavi z lansko letino  naj bi bila  znatno manjša pridelava sadja (zaradi spomladanske pozebe) in žit. Zaradi vremenskih pogojev  se pričakuje tudi občutno manjša pridelava na področju industrijskih in krmnih rastlin, zelenjadnic, krompirja in vina. Kljub višjim cenam naj bi se zaradi razpolovljene količinske pridelave (v primerjavi s predhodnim letom) vrednost sadja znižala za tretjino. Prav tako za tretjino naj bi se znižala vrednost pridelave industrijskih rastlin zaradi manjšega pridelka za četrtino in nižjih cen. Vrednost žit naj bi bila nižja predvsem zaradi manjšega pridelka, saj je bila rast cen skoraj 5-odstotna. Vrednost vina naj bi bila nižja zaradi manjšega pridelka, pričakuje pa se rast cen. Pridelek krmnih rastlin so slabi vremenski pogoji  zmanjšali za četrtino.
 
Vrednost živinoreje višja zaradi zvišanja cen in večjega prirasta 

Ocenjujemo, da se bo vrednost živinoreje povečala za 7 %, predvsem zaradi zvišanja cen (za 4 %), deloma pa tudi zaradi povečanega prirasta. Gibanje cen in obsega pa je bilo različno na področju živine in živalskih proizvodov.

Vrednost prireje živine naj bi bila  v letu 2017 višja za 1-odstotek. Pričakuje se večja prireja živine (za 2%) in znižanje cen (za 1 %).  Vrednost prireje  goveda naj bi bila višja (za 3 %) predvsem zaradi večje prireje. Vrednost prašičev naj bi bila kljub manjši prireji višja (za 5 %) zaradi znatne rasti cen (8 %). Vrednost perutnine naj bi se znižala (za 2 %) kljub večjemu prirastu zaradi nižjih cen (7%). Tudi vrednost drobnice naj bi se povečala  zaradi večje prireje. 
  
Pričakuje se znatno zvišanje vrednosti živalskih proizvodov (za 15 %) zaradi višjih cen  in deloma zaradi večjega obsega. Vrednost živalskih proizvodov naj bi se zvišala predvsem zaradi mleka; vrednost pridobljenega mleka je bila namreč višja za petino predvsem zaradi zvišanja cen za 18 % (po padcu cen mleka v 2016 za 12%). 

Stroški kmetijske proizvodnje ostajajo na ravni predhodnega leta 

Vrednost vmesne potrošnje naj bi se po naših ocenah zvišala za 1 %; obseg vmesne potrošnje naj bi se zvišal za 1 %, cene pa naj bi ostale na ravni predhodnega leta. Višji stroški se pričakujejo pri krmi (zaradi višjih cen in večjega obsega)  in energiji (zaradi zvišanja cen), medtem ko se pri vseh drugih vrstah stroškov pričakuje enake ali  nižje vrednosti kot v predhodnem letu. Največje znižanje vrednosti se pričakuje pri gnojilih zaradi občutnega znižanja cene. 

Zaposlenost v kmetijstvu se znižuje

Ocenjujemo, da bo zaposlenost v letu 2017 za 1 % nižja kot v prejšnjem letu.


Realni dohodek iz kmetijstva 2017 – prva ocena, je izračunan na osnovi spremenjenih podatkov ekonomskih računov za kmetijstvo za leto 2016, objavljenih v SI-STAT.

S tokratno objavo objavljamo tudi popravljene podatke ekonomskih računov za kmetijstvo za leto 2016 na podatkovnem portalu SI-STAT.
Ekonomski računi za kmetijstvo, tekoče cene
- Postavka 04230 Trajni nasadi: Sprememba serije podatkov za trajne nasade v osnovnih cenah, zaradi napačnega pripisa vrstice. Vrednost trajnih nasadov v osnovnih cenah je enaka vrednosti v proizvajalčevih cenah.
- Postavka 05000 Krompir: Sprememba podatkov vrednosti proizvodnje krompirja 2016 (sprememba vseh seštevkov od rastlinske pridelave dalje kot tudi sprememba vseh bilančnih postavk zaradi popravljene (prenizke) cene krompirja pri eni od potrošnih postavk.

Ekonomski računi za kmetijstvo, stalne cene predhodnega leta
- Postavka 05000 Krompir: Sprememba podatkov vrednosti proizvodnje krompirja 2016 (sprememba vseh seštevkov od rastlinske pridelave dalje kot tudi sprememba vseh bilančnih postavk zaradi popravljene (prenizke) cene krompirja pri eni od potrošnih postavk. 
- Postavka 11200: Sprememba vrednosti proizvodnje prašičev 2015 (sprememba vseh seštevkov od živine dalje kot tudi sprememba vseh izravnalnih postavk) zaradi upoštevanja spremenjenega indeksa cen.

Vzrok za napako je bil tehnične narave. Za napako se opravičujemo in prosimo za razumevanje.












Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
Kmetijska proizvodnja, bruto dodana vrednost in zaposlenost, Slovenija
1) ocena
Vir: SURS
Letne spremembe glavnih agregatov v kmetijstvu, Slovenija, 2017
Letne spremembe
realnih vrednosti v osnovnih cenah 1)
%
Kmetijska proizvodnja, osnovne cene-6,8
  Rastlinska pridelava-17,6
  Živinoreja6,9
Vmesna potrošnja0,5
Bruto dodana vrednost, osnovne cene-17,8
Potrošnja stalnega kapitala-3,0
Neto dodana vrednost, osnovne cene-35,0
Ostali davki na proizvodnjo0,0
Ostale subvencije na proizvodnjo 0,0
Faktorski dohodek-16,5
Zaposlenost-1,3
Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč 84,6
1) Deflator je implicitni indeks cen BDP v tržnih cenah. Njegova vrednost za leto 2017 po Eurostatovih podatkih znaša 101,7140367.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti