Kazalniki globalizacije, Slovenija, 2016

V 2016 so tuja podjetja pod nadzorom držav EU izvozile 81 % blaga v države EU; ostala tuja podjetja 58 %

Mednarodna menjava blaga in storitev je bila tudi v 2016 najpomembnejša oblika slovenskega čezmejnega ekonomskega povezovanja. Neposredne naložbe iz tujine in v tujino so se povečale. Pomen tujih podjetij v Sloveniji se je znova povečal (glede na leto 2015 in tudi glede na domača podjetja).

  • 1.12.2017
  • |
  • brez statusa

Slovenija izkazovala visoko stopnjo vključenosti v mednarodno menjavo tudi v 2016

Slovenija je v letu 2016 glede na leto 2015 ponovno povečala vrednost izvoza in uvoza blaga in storitev (izvoza za 5,0 %, uvoza za 4,2 %). Po kazalniku izvoza oz. uvoza blaga in storitev v BDP (izvoz 77,7 %, uvoz 68,5 %) je ohranila 10. oz. 11. mesto, ki ga je med državami članicami EU imela v letu 2015. Višje relativne deleže izvoza blaga in storitev od Slovenije so izkazovale Luksemburg, Malta, Irska, Slovaška, Madžarska, Češka republika, Belgija, Nizozemska in Estonija.

Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu, je bila tako kot prejšnja leta ena najvišjih med državami članicami EU-28. Slovenija je bila po tem kazalniku na 4. mestu. Po kazalniku tržne integracije v storitvah se je med omenjenimi državami spet uvrstila na 15. mesto.

Tuja podjetja v Sloveniji so pomembno vključena v mednarodno menjavo blaga

Med vsemi aktivnimi tržnimi podjetji v nefinančnih dejavnostih (področja B do J, L do N in S95 po Standardni klasifikaciji dejavnosti, 2008), ki so delovala v Sloveniji v letu 2016, je bilo 5,9 % tujih podjetij (tujih notranjih podjetij ali podjetij pod tujim nadzorom oz. v pretežni tuji lasti). Tuja notranja podjetja so zaposlovala 22,0 % vseh oseb, ki delajo, ter ustvarila 31,8 % prihodka in 27,4 % dodane vrednosti.

Posebno pomembna so tuja podjetja v mednarodni menjavi blaga. V letu 2016 so tuja podjetja iz obravnavanih dejavnosti ustvarila 41,6 % vrednosti izvoza blaga in 46,4 % vrednosti uvoza blaga vseh v raziskovanje zajetih podjetij na domačem teritoriju. Pri ocenjevanju pomena tujih rezidenčnih podjetij  kot izvoznikov in uvoznikov je treba še upoštevati, da izvoz in uvoz še dodatno opravljajo tuja nerezidenčna podjetja. Z upoštevanjem izvoza in uvoza blaga teh podjetij bi izvoz in uvoz vseh tujih podjetij presegel polovico celotnega izvoza in uvoza blaga Slovenije. 

Na druge kontinente so sorazmerno največ, 24,3 %,  izvozila tuja podjetja pod nadzorom evropskih držav, ki niso članice EU       

Vsa podjetja (slovenska in tuja) iz prej omenjenih dejavnosti so v letu 2016 v države članice EU izvozila 77,1 % vrednosti celotnega izvoza blaga.

Podatki kažejo, da sta izvoz in uvoz blaga vseh vrst podjetij ne glede na državo nadzora pretežno usmerjena na trge in s trgov držav članic EU. Podatki pa tudi kažejo povezavo med regionalno usmerjenostjo izvoza in uvoza blaga in regionalnim izvorom tujih podjetij. Podjetja pod nadzorom držav članic EU izvozijo na trge EU sorazmerno precej več kot podjetja, ki so pod nadzorom drugih držav, bodisi evropskih ali neevropskih. 

Podjetja, ki so pod nadzorom držav članic EU, so v EU izvozila tudi največji delež blaga, in sicer 80,9 % vrednosti vsega izvoza; slovenska podjetja so tja izvozila 79,0 % vrednosti vsega izvoza. Struktura izvoza slovenskih podjetij in struktura izvoza tujih podjetij pod nadzorom držav članic EU po kontinentih oz. regijah se bistveno ne razlikujeta.

Tuja podjetja, ki jih nadzirajo države, ki niso članice EU, so v države članice EU izvozila 58,5 %, v druge evropske države 22,0 % in v azijske, ameriške, afriške in oceanijske države skupaj 19,5 % vrednosti izvoza blaga. Med temi izvozniki so prevladovala švicarska podjetja, sledila so ruska in ameriška.

Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji in slovenskih naložb v tujini se je v letu 2016 ponovno povečalo

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2016 znašala 12,9 milijarde EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2015 povečala za 11,5 %. Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP je dosegel 32,0 %, kar je bilo za 2,1 odstotne točke več kot v letu 2015.

Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je konec leta 2016 znašala 5,7 milijarde EUR in se je v primerjavi s stanjem konec leta 2015 povečala za 3,7 %. Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je v letu 2016 znašala 14,1 % BDP; to je približno toliko kot v letu 2015 (14,2 % BDP).  

Globalni indeks konkurenčnosti kaže v položaju Slovenije pozitivne spremembe

Dva izmed kompleksnejših in sestavljenih kazalnikov globalizacije, ki ne merita le tokov blaga, storitev in kapitala, temveč tudi druge dejavnike in vidike globalizacije, sta globalni indeks konkurenčnosti in indeks globalizacije KOF.  

Po globalnem indeksu konkurenčnosti (vir: World Economic Forum; Global Competitiveness Report 2017–2018; http://reports.weforum.org/global-competitiveness-index)

je bila Slovenija v letu 2016 med skupno 137 opazovanimi državami na 48. mestu (v 2015 med 138 državami na 56. mestu), med državami članicami Evropske unije pa na 20. mestu (v 2015 na 22. mestu). Države z najvišjimi indeksi globalne konkurenčnosti so bile Švica, Združene države, Singapur, Nizozemska in Nemčija.  

Po indeksu globalizacije KOF 2017 (vir: ETH, KOF Swiss Economic Institute; http://globalization.kof.ethz.ch) se je Slovenija v letu 2014 po stopnji globalizacije uvrstila med 207 državami na 33. mesto (v 2013 na 32. mesto), med državami članicami Evropske unije pa na 24. mesto (enako kot v letu 2013). Po indeksu KOF so najbolj globalizirane države Nizozemska, Irska, Belgija, Avstrija in Švica.
Izvoz in uvoz blaga in storitev ter stanja neposrednih naložb (NN), Slovenija
Izvoz in uvoz blaga in storitev ter stanja neposrednih naložb (NN), Slovenija
Vira: SURS, Banka Slovenije
Izvoz blaga po vrsti rezidenčnih podjetij1), Slovenija, 2016
Izvoz blaga po vrsti rezidenčnih podjetij<sup>1)</sup>, Slovenija, 2016
Vir: SURS
Tuja notranja podjetja1) in izbrani strukturni kazalniki poslovanja, Slovenija, 2016
v % od vseh podjetij
Podjetjaštevilo8.1455,9
Osebe, ki delajo 127.97622,0
Prihodki od prodajemio. EUR27.24331,8
Dodana vrednost5.64427,4
Izvoz blaga9.08341,6
Uvoz blaga10.16546,4
1) Zajeta so aktivna tržna podjetja iz nefinančnih dejavnosti (področja B do J, od L do N in S95 po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008). Podatki so začasni.
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki o tujih notranjih podjetjih za leto 2016 so začasni.
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti