Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 2017

Prvo četrtletje 2017: interneta doslej še ni nikoli uporabilo 18 % oseb, starih 16–74 let

V 1. četrtletju 2017 je internet uporabljalo 79 % oseb, starih 16–74 let; 4 % so si v 12 mesecih pred anketiranjem uredili prevoz pri drugi fizični osebi in tako uporabljali storitve t. i. sodelovalnega gospodarstva.

  • 6.10.2017
  • |
  • končni podatki

Starejša generacija uporablja internet v manjšem obsegu

V prvem četrtletju 2017 je bilo med osebami, starimi 16–74 let, 79 % takih, ki so uporabljale internet (redni uporabniki interneta) (v 2016: 75 %). 68 % jih je internet uporabljalo vsak dan ali skoraj vsak dan (v 2016: 64 %). 18 % oseb, starih 16–74 let, pa interneta do zdaj še ni uporabljalo. 

Odstotek uporabnikov interneta je še vedno najnižji med starejšo generacijo, vendar se povečuje. Med 45–54-letniki je bilo rednih uporabnikov interneta 83 % (v 2016: 78 %), med 55–64-letniki jih je bilo 56 % (v 2016: 52 %) in med 65–74-letniki 39 % (v 2016: 29 %). Med slednjimi (65-74) je bil najvišji tudi odstotek takih, ki interneta še niso nikoli uporabili (57 %) (v 2016: 65 %).

Iskanje informacij in komuniciranje prek interneta

Internet se najpogosteje uporablja za iskanje informacij in komuniciranje. V prvem četrtletju 2017 je 69 % oseb, starih 16–74-let, prek interneta iskalo informacije o izdelkih ali storitvah; 61 % jih je bralo spletne novice, spletne časopise ali revije; 46 % jih je sodelovalo v spletnih družabnih omrežjih, npr. na Facebooku, Snapchatu, Instagramu ali v profesionalnih omrežjih, npr. v omrežju Linkedln (45 % v družabnih, 7 % v profesionalnih omrežjih); storitve e-bančništva je uporabljalo 39 % oseb; 37 % jih je prek interneta telefoniralo ali opravilo video klic s spletno kamero; 26 % jih je uporabljalo prostor za hrambo zasebnih dokumentov na internetu (npr. fotografij, glasbe, videoposnetkov ali drugih datotek v oblak).

Med starejšo generacijo, in sicer v starostni skupini 65–74 let, je bilo takih, ki so internet uporabili za iskanje informacij o izdelkih ali storitvah, 36 %; spletne novice, spletne časopise ali revije jih je bralo 28 %; prek interneta jih je telefoniralo ali opravilo video klic 13 %; v spletnih družabnih omrežjih pa jih je sodelovalo 10 %. Storitev e-bančništva je uporabljalo 14 % 65–74-letnikov, prostor za hrambo podatkov na internetu pa 7 %.

Sodelovalno gospodarstvo


Internet je omogočil razvoj internetnih platform (virtualnih tržnic), na podlagi katerih lahko fizične osebe med drugim prodajajo izdelke ali nudijo storitve, se dogovorijo za souporabo osebnih avtomobilov (sopotništvo) in si delijo stroške prevoza itd. To je t. i. sodelovalno gospodarstvo. 

Katere storitve sodelovalnega gospodarstva so uporabljale osebe, stare 16–74 let, in v kolikšnem obsegu? V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem so si uredili prevoz prek spletnih strani pri drugi fizični osebi 4 % ali okoli 62.340 oseb. 3 % so si uredili prevoz prek posredniške spletne strani ali aplikacije za urejanje prevozov, npr. prek prevoz.org, 1 % pa prek druge spletne strani, aplikacije ali družabnega omrežja, npr. Facebooka.
Med osebami, ki so si prevoz urejale na ta način pri drugi fizični osebi, je bilo največ 16–24-letnikov (12 %), sledili so 25–34-letniki (9 %) ter 35–44-letniki (3 %).

Izdelke je prodajalo ali nudilo storitve prek interneta (npr. prek bolha.com, e-bay.com) v prvem četrtletju 2017 21 % fizičnih oseb, starih 16–74 let.

Opremljenost gospodinjstev z mobilnimi napravami in dostopom do interneta narašča

V prvem četrtletju 2017 je imelo računalnik 80 % gospodinjstev (v 2015: 78 %). Prenosni računalnik je imelo 63 % gospodinjstev (v 2015: 60 %), namizni računalnik 44 % (v 2015: 46 %) in tablični računalnik 29 % (v 2015: 24 %). Dostop do interneta je imelo v Sloveniji 82 % gospodinjstev (v 2016: 78 %); v Zahodni Sloveniji je bilo takih gospodinjstev 84 % (v 2016: 80 %) v Vzhodni Sloveniji pa 80 % (v 2016: 77 %). 

Navzočnost otrok v gospodinjstvu je dejavnik, ki pomembno vpliva na opremljenost gospodinjstev z računalniki in dostopom do interneta. Računalnik so namreč imela skoraj vsa gospodinjstva z otroki (97 %); tablični računalnik je imela polovica teh gospodinjstev, dostop do interneta pa 98 %. Med gospodinjstvi brez otrok je bilo takih, ki so imela računalnik, 73 %; tablični računalnik je imelo 21 % in dostop do interneta 75 % takih gospodinjstev.

Zakaj so nekatera gospodinjstva brez dostopa do interneta? Med tistimi z otroki (takih je bilo 2 %) jih je kot vzrok za to največ, 33 %, navedlo, da imajo dostop do interneta drugje. Med tistimi brez otrok (takih je bilo četrtina), pa jih je kot vzrok za to, da nimajo interneta, največ, 66 %, navedlo, da interneta ne potrebujejo, 25 % pa, da nimajo potrebnega znanja za njegovo uporabo.

METODOLOŠKO OPOZORILO

Raziskovanje se delno izvaja kot del aktivnosti tehnične podpore (študije, vrednotenja in druge podlage, analize, strateški programski dokumenti) v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, katere cilj so naložbe v rast in delovna mesta. Te naložbe sofinancirata Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti