Temeljni agregati sektorja država (oktobrsko EDP poročanje), Slovenija, 2013–2016

Primanjkljaj države v 2016 po reviziji 1,9 % BDP tj. za 0,1 odstotne točke višji kot po prvi oceni v aprilu 2017

Primanjkljaj države v letu 2016 znašal (po revidiranih podatkih) 1,9 % BDP, dolg države pa 78,5 % BDP.   Spremembe v vrednostih podatkov o primanjkljaju in dolgu sektorja država po redni letni reviziji podatkov so predvsem posledica  upoštevanja podatkov, ki v aprilu 2017 še niso bili na voljo.

  • 27.9.2017
  • |
  • brez statusa

Primanjkljaj države v letu 2016 dosegel 1,9 % BDP, to je za 0,1 odstotne točke več kot po prvi oceni iz aprila 2017

Po drugi letni oceni je primanjkljaj sektorja država v letu 2016 znašal 754 milijonov EUR (1,9 % BDP), kar je za 21 milijonov več kot po prvi oceni v aprilu 2017. Vrednost ocene za leto 2016 je od prejšnje ocene višja za 0,1 odstotne točke BDP. Na spremembo vrednosti ocene so bistveno vplivali podatkovni viri, ki nam v aprilu 2017 še niso bili na voljo. Končne ocene po opravljeni reviziji podatkov za obdobje 2013–2016 bodo znane po končanem postopku EDP v oktobru.

Primanjkljaj države, katerega največji delež je nastal na centralni ravni, se od leta 2014 postopoma zmanjšuje. V letu 2016 se je ta v primerjavi s preteklim letom znižal za 368 milijonov EUR ali za 33 %. Na znižanje so vplivali predvsem nižji izdatki; ti so se v primerjavi z letom 2015 znižali za 376 milijonov EUR ali za 2 % (znašali so 18,2 milijarde EUR). Prihodki države pa so ostali na ravni iz leta 2015 (znašali so 17,4 milijarde EUR).

Država je v letu 2016 glede na leto prej znižala predvsem izdatke za bruto investicije in kapitalske transferje. Investicije so bile glede na leto 2015 nižje za 531 mio. EUR (29 %), kapitalski transferji  pa za 274 mio. EUR (58 %). Socialna nadomestila so skupaj s sredstvi za zaposlene predstavljala več kot polovico vseh izdatkov sektorja država. Socialna nadomestila so v  letu 2016 ostala na ravni iz leta 2015, sredstva za zaposlene pa so se povečala za 286 mio. EUR ali za 7 %.

Na strani prihodkov so se v letu 2016 skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov povečali za 604 mio. EUR (ali za 4 %), najbolj v skupini davkov na dohodke in premoženje (za 7 %). Prihodki iz sredstev EU pa so se glede na prejšnje leto znižali, kar se je kazalo v nižjih prihodkih od kapitalskih transferjev;  ti so bili nižji za 579 mio. EUR (ali za 79 %).

Država ima od leta 2015 dalje primarni presežek (tj. primanjkljaj brez izdatkov za obresti); ta je v letu 2016 znašal 465 milijonov ali 1,1 % BDP.

Lokalna raven znova izkazovala presežek, skladi socialne varnosti zaključili leto s primanjkljajem

Lokalna raven izkazuje od leta 2015 dalje presežek; ta je v letu 2016 znašal 73 milijonov EUR (ali 0,2 % BDP), kar je 43 milijonov EUR manj kot v preteklem letu. Največji del presežka so ponovno ustvarile občine, čeprav je bil presežek dosežen tudi na ravni javnih skladov ter javnih zavodov in agencij. Skladi socialne varnosti so leto 2016 zaključili s primanjkljajem v vrednosti 67 milijonov EUR (ali 0,2 % BDP). Pred tem so tri zaporedna leta izkazovali presežek. Primanjkljaj v tem podsektorju so ustvarile predvsem gospodarske družbe in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Po  reviziji podatkov o stroških za izbrisane primanjkljaj v letu 2013 nižji

Rok za vlaganje tožb v okviru Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 99/13), se je iztekel 18. 6. 2017. Zaradi tega so bili na podlagi novih informacij Ministrstva za notranje zadeve v letu 2013 revidirani podatki o t. i. stroških za izbrisane, ki se po metodologiji ESR uvrščajo med enkratne izdatke, natančneje kapitalske transferje centralne države. Po omenjeni reviziji podatkov se je vrednost ocene primanjkljaja sektorja država v letu 2013 zmanjšala za 104 milijone EUR.   

Dolg države po reviziji znašal 78,5 % BDP

Po drugi oceni se je bruto konsolidirani dolg sektorja država v letu 2016 povečal za 53 milijonov EUR in je tako znašal 31.730 milijonov EUR, kar je bilo predvsem posledica upoštevanja enot v likvidaciji. Kljub temu se je dolg, izražen v deležu BDP, po prvi oceni v aprilu 2017 zmanjšal za 1,1 odstotne točke, tj. z 79,7 % BDP na 78,5 % BDP, kar je bilo predvsem posledica nominalne rasti BDP.

Tabela 1: Temeljni agregati in kategorije sektorja država, Slovenija
2013201420152016
mio. EUR
Prihodki16.24916.66417.41917.410
Minus: izdatki21.56818.65618.54118.165
Presežek (+)/primanjkljaj (-)1)-5.319-1.992-1.122-754
  Centralna država-5.333-2.021-1.282-760
  Lokalna država-51-4411673
  Skladi socialne varnosti657344-67
Minus: izdatki za obresti9281.2181.2511.219
Primarni primanjkljaj / presežek-4.392-773129465
Dolg po stanju konec leta25.50530.19932.06331.730
  S.1311 Centralna država24.95129.59231.47431.175
  S.1313 Lokalna država734788786758
  S.1314 Skladi socialne varnosti2211
  Konsolidacija med podsektorji (-)-181-182-198-204
Bruto domači proizvod36.23937.61538.83740.418
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Tabela 2: Temeljni agregati in kategorije sektorja država, Slovenija
2013201420152016
% BDP
Prihodki44,844,344,943,1
Minus: izdatki59,549,647,744,9
Presežek (+)/primanjkljaj (-)1)-14,7-5,3-2,9-1,9
  Centralna država-14,7-5,4-3,3-1,9
  Lokalna država-0,1-0,10,30,2
  Skladi socialne varnosti0,20,20,1-0,2
Minus: izdatki za obresti2,63,23,23,0
Primarni primanjkljaj / presežek-12,1-2,10,31,1
Dolg po stanju konec leta70,480,382,678,5
  S.1311 Centralna država68,978,781,077,1
  S.1313 Lokalna država2,02,12,01,9
  S.1314 Skladi socialne varnosti0,00,00,00,0
  Konsolidacija med podsektorji (-)-0,5-0,5-0,5-0,5
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti