Površine poljščin, Slovenija, 2017

Površina s pšenico v 2017 manjša za skoraj 3.200 hektarjev

Po prvih podatkih o velikosti posejane površine v letu 2017 so na naših njivah še vedno prevladovala žita za zrnje (56 %); pridelovali so jih na malo večji površini kot v 2016. Večje razlike smo zaznali v obsegu pridelave med posameznimi vrstami žit.

  • 27.9.2017
  • |
  • začasni podatki

Površina, zasejana s krušnimi žiti, se je glede na prejšnje leto zmanjšala za več kot 3300 hektarjev, predvsem na račun pšenice 
Po začasnih podatkih je bilo žitom za zrnje v letu 2017 namenjenih 95.820 hektarjev površine, kar je približno toliko kot pred enim letom (oz. za 0,3 % več). Večje razlike smo zaznali med posameznimi vrstami žit. Površina, zasajena z našim najpomembnejšim krušnim žitom, pšenico, se je tako zmanjšala za 10 %, površina, zasejana s piro, pa za kar 28 %. Skupaj so ju pridelovali na 28.042 hektarjih, kar je 3.419 hektarjev manj kot v letu 2016. Od površine, zasejane s krušnimi žiti, se je povečala površina, zasejana z ržjo in soržico, in to na 1.081 hektarjev, kar je 11 % več kot v preteklem letu.

Prvič v desetih letih smo zaznali tudi zmanjšanje površine, namenjene tritikali (za 5 %). Kljub temu ostaja s 5.032 hektarji visoko nad desetletnim povprečjem. Ječmena so letos zasejali več kot lani (20.396 hektarjev ali za 6 % več), za 30 % večja je bila tudi površina, zasejana s sirkom za pridelavo zrnja, skupaj so ga pridelovali na skoraj 140 hektarjih. 

Površina, zasejana s koruzo, se je od lani povečala za 4 %. Največ je bilo posejane koruze za zrnje; 38.865 hektarjev ali 7 % več kot lani, za silažo pa so je posejali nekaj manj kot v letu 2016. Dejanska raba posejane koruze je odvisna tudi od rastnih pogojev v letu, zato se lahko do spravila koruze razmerje v namenu uporabe (zrnje ali silaža) še nekoliko spremeni.  

Od površine z beljakovinskimi rastlinami še vedno narašča površina s sojo in krmnim grahom
Sojo smo letos pridelovali na nekaj več kot 2.900 hektarjih, kar je za 18 % več kot lani. Za 8 % se je povečala tudi površina, zasajena s krmnim grahom. Skupaj so ga pridelovali na skoraj 660 hektarjih njiv, kar je največ v zadnjih sedmih letih. Največje površine s krmnim grahom smo zaznali v letu 2006, ko so ga pridelovali na kar petkrat večji površini kot letos (na 3.342 hektarjih). Po tem letu je pridelava krmnega graha postopoma upadala in skoraj izginila; v letu 2014 so ga tako pridelovali na samo 221 hektarjih.

Detelje in lucerno so pridelovali na skupno 8.789 hektarjih, kar je 107 hektarjev manj kot lani, vendar še vedno krepko nad dolgoletnim povprečjem.  Nekoliko se je zmanjšala tudi površina, zasejana z deteljno-travnimi mešanicami (za 5 % ali 141 hektarjev), obenem se je nekoliko (za 1 %) povečala površina s travno-deteljnimi mešanicami. Povečala se je tudi pridelava trav in travnih mešanic na njivah, od lani za 13 % (na skupaj 5.908 hektarjev).

Površina z oljno ogrščico letos spet večja, pridelava oljnih buč zelo upadla
Površina, namenjena pridelavi oljne ogrščice, se je letos povečala na 3.435 hektarjev (za 9 %), vendar je to še vedno skoraj pol manj kot v letu 2013, ko so je te kulture pridelovali največ (na 6.131 hektarjih). Za skoraj četrtino se je povečala tudi pridelava sončnic, saj so jih zasejali na skoraj 300 hektarjev njiv. Po naraščanju površine, namenjene oljnim bučam v zadnjih letih, smo letos zaznali večji upad, saj se je površina za pridelavo te oljnice zmanjšala za skoraj 910 hektarjev (17 %); skupaj so jih pridelovali na 4.500 hektarjev površine.

Površina, zasajena s krompirjem, je bila letos skoraj enaka kot leto prej (oziroma se je celo povečala za 7 hektarjev). Pridelava krompirja je tako obsegala 3.171 hektarjev, kar pa je bilo vseeno štirikrat manj kot v letu 1991, ko so ga pridelovali na več kot 13.000 hektarjih.

V prahi več kot 1.300 hektarjev njiv
Površina njiv v prahi je bila letos za 19 % večja kot v preteklem letu: v 2017 je namreč počivalo 1.316 hektarjev njiv.

Grafikon 1: Pomembnejše oljnice, Slovenija, po letih
Grafikon 1: Pomembnejše oljnice, Slovenija, po letih
Vir: Surs
Tabela 1: Površina pomembnejših posevkov na njivah, Slovenija
1.6.20161.6.20172017
2016
haindeks
Žita za zrnje95.50895.820100,3
od tega pšenica in pira31.46128.04289,1
od tega ječmen19.18420.396106,3
od tega tritikala5.2885.03295,2
od tega koruza za zrnje36.38838.865106,8
Stročnice za suho zrnje1.2571.306103,8
od tega fižol za zrnje634634100,0
od tega krmni grah 611658107,7
Korenovke in gomoljnice3.3113.395102,5
od tega krompir3.1643.171100,2
od tega krmne korenovke116119102,6
Industrijske rastline13.27213.20799,5
Oljnice11.69711.47498,1
  od tega oljna ogrščica3.1563.435108,8
  od tega sončnice241299124,1
  od tega soja2.4662.908117,9
  od tega buče za olje5.4104.50083,2
Hmelj1.4851.591107,2
Zelena krma z njiv54.21254.439100,4
od tega silažna koruza 27.59127.44699,5
od tega detelje in lucerna8.8978.78998,8
od tega trave, travne mešanice in travno deteljne mešanice17.19117.799103,5
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti