Mednarodni dan miru

21. september - dan, ko Združeni narodi sklenejo promovirati mir v družbi miroljubnih ljudi

Pod okriljem ZN tudi Slovenci obeležujemo dan miru. Po anketi SJM iz leta 2015 se je največja nezaupljivost Slovencev pokazala v zaskrbljenosti glede socialno-ekonomske krize, in glede beguncev. Nezaupljivost sovpada s stopnjo revščine.

  • 14.9.2017
  • |
  • brez statusa

Združeni narodi so 21. september proglasili za mednarodni dan miru (http://internationaldayofpeace.org/), saj želijo pozvati vse narodnosti in skupine ljudi, da spoštujejo mir in prenehajo z vsakodnevnimi sovražnostmi ter si na podlagi informacij ter splošnega zavedanja prizadevajo za mirno reševanje sporov. V svetu ga praznujemo od leta 2001.

Stopnja zaupanja Slovencev v mednarodne organizacije je nizka

V Republiki Sloveniji se je zadnja vojna zaključila leta 1991, vendar to še ne pomeni, da smo zaključili s prizadevanji za mir. Slovenija je svojo varnost na nacionalni in mednarodni ravni poskušala zagotoviti tudi z vključitvijo v organizacijo Združenih narodov in evroatlantske povezovalne procese, medtem ko je stopnja zaupanja Slovencev v mednarodne organizacije dokaj nizka (v letu 2012: med 2,3 in 2,5 na lestvici od 1 do 4). Hkrati je po letu 2007 viden trend njegovega upada­nja, verjetno tudi zaradi neuspešnega ukvarjanja mednarodne skupnosti s posledicami gospodarske krize, saj je zaupanje doseglo najnižjo točko ravno v letu 2012. Glede EU, ki med vsemi mednarodnimi organizacijami uživa sorazmerno najvišje zaupanje slovenske javnosti, je opaziti, da je bila stopnja zaupanja vanjo najvišja ob vstopu Slovenije v organizacijo in v letih neposredno za tem (v letu 2004 vred­nost 2,8 na lestvici od 1–4), v zadnjih letih pa upada (2,5). (Malešič, 2016, p. 203)

Zaskrbljenost prebivalcev Slovenije zaradi nesreč in napadov

Raziskava Eurobarometer 383, izvedena v letu 2012, je razkrila, da je bilo 74 % prebivalcev Slovenije zaskrbljenih zaradi naravnih nesreč, nekaj manj zaradi antropogenih nesreč (69 %), občutno manj pa zaradi oborože­nih spopadov (40 %) in terorizma (34 %). Po zaskrbljenosti prebivalcev zaradi naravnih nesreč se je Slovenija uvrstila na 12. mesto med tedanjimi 27 članicami EU, zaradi antropogenih nesreč na 17. mesto, zaradi terorističnih napadov na 22. mesto in zaradi oboroženih spopadov na 20. mesto. Če gledamo vse prebivalce EU, je bilo tedaj tri četrtine prebivalcev zaskrbljenih zaradi možnosti antropogenih nesreč, kot sta na primer razlitje nafte ali jedrska nesreča, dve tretjini sta bili zaskrbljeni zaradi možnosti naravnih nesreč (poplave, potres ipd.), nekaj manj pa zaradi terorizma (64 %) in še manj (52 %) zaradi oboroženih spo­padov.

Odnos slovenske javnosti do terorizma in oboroženih spopadov kot vira ogrožanja njihove varnosti potrjuje tudi raziskava Slovensko javno mnenje (SJM) 2012/1, saj podatki pokažejo, da se oba nahajata čisto na dnu lestvice virov ogrožanja; teh je bilo v raziskavi 23. Naravne in tehnološke nesreče so se nahajale v sredini lestvice, na kateri so prednjačili socialno–ekonomski viri ogrožanja, korupcija in druge oblike kriminala ter notranjepolitična nestabilnost (Malešič, 2013: 12). (Malešič, 2016, str. 205–206)

Da pa se doživljanje ogroženosti v slovenskem prostoru stopnjuje, je razvidno iz raziskave SJM v letih 2001–2012. Leta 2005 je 81,8 % ljudi trenutni družbeni in politični položaj zaznavalo kot varen, do leta 2012 je ta občutek na splošno upadal in leta 2012 znašal že 68 %. V skladu s tem se je leta 2005 9,4 % ljudi  na splošno počutilo ogrožene, pri čemer se je do leta 2012 ta odstotek povečal na 22,3 %.

Tri leta kasneje, v 2015, je anketa Slovensko javno mnenje pokazala, da na doživljanje miru vpliva tudi splošno družbeno-politično stanje. Na splošno se je tedaj 79 % Slovencev glede trenutnega družbeno-političnega položaja čutilo varnih, 14 % pa je bilo takih, ki so se počutili ogrožene, medtem ko je 7 % ljudi ostalo neopredeljenih. Med vsemi je bilo 29,9 % tistih, ki so se čutili zelo zaskrbljene glede nižjega standarda, brezposelnosti oz. splošnega socialno–ekonomskega stanja v družbi, skoraj polovica (49,1 %) pa je bila tistih, ki so bili dokaj zaskrbljeni glede tega. Približno tri četrtine vprašanih pa je bilo osebno zaskrbljenih glede množičnih migracij (od tega 44,6 % zelo zaskrbljenih in 55,4 % dokaj zaskrbljenih).


Kriminal

Na občutek varnosti pa vpliva tudi odnos do kriminalnih dejanj. SURS med drugimi podatki beleži število gospodarskega kriminala. V Sloveniji je bilo v letu 2014 je 45 pravnih oseb, ki so bile po kazenskem zakoniku odgovorne za kazniva dejanja, leto zatem pa je ta pojav narasel za 31 %, nakar so v letu 2016 gospodarske sankcije sledile 39 pravnim osebam. V letu 2014 je bilo 12 pravnih oseb obsojenih zoper kršitve delovnih razmerij in socialne zakonodaje (od tega kar 83,3 % kršitev temeljnih pravic delavcev), naslednje leto ena manj (72,7 % kršitev temeljnih človekovih pravic). V letu 2016 je bilo takih pravnih oseb 14. Skoraj vse pravne osebe so kršile temeljne pravice delavcev.

Mir je osebna in družbena blaginja, in če bi uspeli znižati revščino s sedanjih 14 % prebivalcev RS, ki živijo pod pragom revščine (podatki SURS za leto 2016), bi ljudje doživljali več miru in bilo bi manj nestrpnosti med ljudmi.

Literatura:

Malešič, M. (2016). Varnostna prizadevanja EU – pogled javnosti. Teorija in praksa, 53/2016, (str. 203–206).


 

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti