Evropski dan opazovanja ptic

Ptice so privilegirane opazovalke lepot narave in norosti človeštva (Bruno Coulais)

Evropski dan opazovanja ptic je namenjen seznanjanju ljudi  z ogroženostjo in načini varstva ptic. Ptice (njihovo stanje) so odlični pokazatelji ohranjenosti življenjskega prostora in pomemben sestavni del življenjskih habitatov. Veste, da populacija travniških ptic v Sloveniji  strmo upada?

  • 25.9.2017
  • |
  • brez statusa

 

V jesenski dneh se odvija eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov: velike selitve ptic v toplejše kraje. Na njihovih neverjetnih selitvenih poteh, na katerih preletijo tisoče in tisoče kilometrov, preži nanje veliko nevarnosti. Namen evropskega dne opazovanja ptic je seznaniti ljudi z njihovo ogroženostjo in načini varstva. Ptice selivke ne poznajo meja, zato si moramo za njihovo ohranitev prizadevati v vseh državah. Prav zato, da se zaščitijo pomembne postaje na selitveni poti, kjer se ptice pri selitvi ustavijo, nahranijo in odpočijejo, je bilo vzpostavljeno omrežje mednarodno pomembnih območij za ptice; delo je usklajevalo partnerstvo BirdLife International. To omrežje deluje zdaj v več kot 120 državah po svetu, tudi v Sloveniji, kjer se je 35 takih področij. V Sloveniji je usklajevalec aktivnosti Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS).

Direktiva o pticah – najstarejši predpis EU s področja varstva narave

Ptice so odličen pokazatelj pestrosti in ohranjenosti narave, saj nam posredno in neposredno sporočajo, kaj se z njo dogaja, ter nam pomagajo oceniti, kako učinkoviti so naši ukrepi.  So zelo pomemben člen  pri vzdrževanju naravnega ravnovesja med živimi organizmi v okolju, saj poskrbijo, da se škodljivci in mrčes ne razmnožijo čezmerno. Pomen ptic so države evropske gospodarske skupnosti (EGS), predhodnice današnje EU, prepoznale že leta 1979 in sprejele Direktivo o pticah, ki je najstarejši predpis EU s področja varstva narave. Države članice so se strinjale, da so ptice pomembna skupna naravna dobrina nas vseh, zato je njihovo varstvo tudi skupna odgovornost. Ptice se spremljajo z različnimi mednarodno primerljivimi monitoringi (stalno, načrtno opazovanje) in štetji. Med znanimi sta Indeks ptic kmetijske krajine (FBI) in Januarsko štetje vodnih ptic (IWC). Z njimi lahko spremljamo stanje celotne biodiverzitete z namenom, da se z ustreznimi ukrepi izognemo zmanjšanju ali celo izgubi pomembnih ekosistemov.

V Sloveniji  strmo upadajo travniške vrste ptic

V Sloveniji je bilo v zadnjih 50 letih opaženih okoli 380 različnih prostoživečih vrst ptic. Poleg njih pa je bilo mogoče opaziti tudi okoli 30 vrst, ki so bile v naravo vnesene umetno in v Sloveniji niso vzpostavile prostoživeče populacije.

Od leta 2008 se v Sloveniji izvaja 'Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine'. Rezultati kažejo, da se je obseg populacije ptic kmetijske krajine  zmanjšal kar za četrtino. Najbolj strmo so upadle travniške vrste ptic, katerih populacija se je samo v zadnjih osmih letih zmanjšala za 40 %! Po ocenah ornitologov je Slovenija v času, odkar je članica Evropske unije  izgubila célo polovico travniških ptic.


Ornitologi ugotavljajo, da je to povezano z intenzifikacijo kmetijske pridelave (prezgodnja košnja, krčenje mejic in dreves, intenzivno gnojenje), s spreminjanjem nižinskih travnikov v njive in z zaraščanjem v drugih predelih. Takšen rezultat kaže tudi na premajhno učinkovitost in obseg uporabe ukrepov, ki jih EU sicer nudi za zajezitev zmanjševanja populacije ptic. Dosedanja kmetijska politika je mejice, ki pogosto nudijo pticam zavetje za gnezdenje, žal večinoma izvzemala iz površin za subvencije in s tem spodbujala kmete h krčenju mejic, če so bile te širše od 2 m2.

V Sloveniji so med najbolj ogroženimi pticami rečni cvrčalec (preostanek populacije v 2016 glede na 2008 je padel na 15 %), jerebica (na 22 %),  repaljščica  (na 32 %), repnik (na 42 %), divja grlica (na 47 %), poljski škrjanec (na 52 %), grilček (na 56 %), drevesna cipa (na 58 %) in prosnik (na 59 %). Zmanjšujejo se tudi populacije koscev, smrdokaver in velikega skovika.
Avtor glasbe v dokumentarnem filmu o fascinantnem pojavu množičnih selitev ptic Nomadi sveta (Travelling Birds, režija Jacques Perrin, 2001), Bruno Coulais, je zapisal: 'Ptice so privilegirane opazovalke lepot narave in norosti človeštva.' Njihovo izginjanje bi nam vsem moralo biti v opomin.

Simbolika ptic

Podoba ptice je eden najpogosteje uporabljenih simbolov. Ptice simbolizirajo svobodo in lepoto. Pogosto so vir navdiha za pesnike in različne druge umetnike. Posamezne vrste ptic imajo tudi  različne posebne pomene. Orel simbolizira pogum, moč in svobodo duha, sova je simbol modrosti in učenosti, golob simbolizira mir in plemenito ljubezen, štorklja prinaša družinsko srečo in obljublja naraščaj, labod je simbol lepote in miline, srako se povezuje s tatvino in hinavščino, kukavica pa prinaša bogastvo, a le če imate takrat, ko jo spomladi prvič slišite, pri sebi kakšen novčič. V vsakdanjih primerjavah in prispodobah so pogosti tudi jastreb, sokol, krokar, lastovka, vrana, petelin, kokoš, pav, raca, gos, papiga, fazan, slavček, čuk in seveda kukavičje jajce. 
Ptice nastopajo v številnih ljudskih pregovorih in rekih, npr.: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Ali pa: Če golobica s kraguljem ljubezen sklepa, je slepa.
Podobe ptic se pojavljajo tudi na denarju, med drugim na evrskih kovancih petih držav (planinski orel, labod, orel, štorklja, sova). Na slovenskem kovancu za 1 cent je štorklja, na spominskem kovancu ob 10. obletnici uvedbe evra v Sloveniji pa so lastovke, ki imajo v ljudskem izročilu dober pomen, njihov let v smeri urinega kazalca pa simbolizira napredek in razvoj. Se še spomnite, da je tudi slovenski kovanec za 2 tolarja  nosil podobo lastovke, kovanec za 20 tolarjev podobo štorklje in da je kovanček za 20 stotinov krasila sova?

Med slovenskimi živalskimi priimki kar 50 ptic

Ptice so pogoste tudi med slovenskimi živalskimi priimki: v Sloveniji je okoli 21.000 oseb, katerih priimek pomeni neko vrsto ptice. Najpogostejša sta Kos in Golob, poleg njiju pa je med t. i. živalskimi priimki še kar 48 vrst ptic!
Tudi med podjetji jih je kar nekaj, ki imajo v svojem nazivu ptico ali pa so si ptico izbrali za svoj zaščitni znak (npr. sova, labod, pelikan, albatros, orel in druge).
Simbol ptice je pogost tudi v državnih simbolih: kar 61 držav sveta ima v grbu ali na zastavi ptico. Najpogosteje je to orel (pri 34 državah), pojavijo pa se tudi golobica, kondor, sokol in druge. V Sloveniji ima simbol ptice v svojem grbu 20 občin.  Ptice so tudi med najpopularnejšimi simboli za tetovažo.

Ali ste vedeli  da polarna čigra, komaj 100 gramov težka ptica, vsako leto preleti 70.000 kilometrov?  Te ptice opravijo daleč najdaljšo selitveno pot v vsem živalskem kraljestvu.




Naj končamo s simpatičnim pozivom, ki ga je  Fran Erjavec že leta 1870 zapisal v delu »Domače in tuje živali v podobah«  in katerega vsebina je še vedno zelo aktualna:




VIRI

KMECL, P. & FIGELJ, J. (2016): Monitoring splošno razširjenih vrst ptic za določitev slovenskega indeksa ptic kmetijske krajine – delno poročilo za leto 2016, DOPPS, Ljubljana
DENAC, Katarina in Primož Kmecl (2014): Ptice Goričkega, DOPPS
DENAC, Katarina (2014), Ekološka raziskava smrdokavre in velikega skovika – poročilo, DOPPS
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani http://ptice.si/
Birdlife International, (pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani http://www.birdlife.org/
Arctic tern, Wikipedia, pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani
 https://en.wikipedia.org/wiki/Arctic_tern
Učiti se od stvaritev v naravi, Watchtowerjeva SPLETNA KNJIŽNICA, pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani https://wol.jw.org/sl/wol/d/r64/lp-sv/102000042
DOPPS, Revije Svet ptic, pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani
http://cdn.ptice.si/ptice/2014/wp-content/uploads/2014/03/sp_2016_2203.pdf 
Živali in mitološka bitja, Enciklopedija simbolov in znakov, pridobljeno 2.8.2017 s spletne strani
 http://www.simboli.si/zivali-in-mitoloska-bitja.html 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti