Izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva, Slovenija, 2015

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so bili v 2015 višji kot v 2014, znašali so 3.295 milijonov EUR

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo so v letu 2015 znašali 3.295 milijonov EUR. Struktura financiranja zdravstvenega varstva je bila tudi v letu 2015 bolj ali manj nespremenjena: v razmerju 71,7 (javni viri) : 28,3 (zasebni viri). Največ sredstev je šlo za kurativno zdravljenje in za zdravila.

  • 15.6.2017
  • |
  • brez statusa

Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo v 2015 za 3,3 % višji kot v prejšnjem letu
Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo, tj. izdatki, v katerih niso upoštevani izdatki za investicije, so v letu 2015 glede na leto 2014 narasli za 3,3 % (to je bila prva večja nominalna rast teh izdatkov po letu 2009). V odstotnem deležu od BDP je bilo to 8,54 %, kar je toliko kot v prejšnjem letu. Delež izdatkov za zdravstveno varstvo od BDP je torej kljub večji nominalni rasti ostal nespremenjen, kar gre pripisati skoraj enaki nominalni rasti BDP.

Zasebnih virov v celotni strukturi virov financiranja zdravstvenega varstva manj kot tretjina
Delež zasebnih virov pri financiranju zdravstvenega varstva je v letu 2015 znašal 28,3 %. V primerjavi z letom 2014 je ostala struktura javno – zasebno bolj ali manj nespremenjena: v razmerju 71,7 : 28,3 (za 0,7 odstotne točke so se povečali javni oziroma zmanjšali zasebni viri). Drugače so se sredstva iz obeh virov za ta namen v 2015 povečala: sredstva iz javnih virov za 4,3 %, iz zasebnih pa za 0,9 %.
Sicer so v vseh letih opazovanja osnovni nosilec financiranja zdravstvenega varstva skladi socialne varnosti. Ti so tudi v letu 2015 prispevali malo več kot dve tretjini tekočih izdatkov za zdravstvo.

Največji del sredstev za zdravstveno varstvo gre za storitve kurativnega zdravljenja, za zdravila in za dolgotrajno oskrbo
Malo več kot tri četrtine tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo (75,7 %) so bile v 2015 porabljene za financiranje storitev kurativnega zdravljenja ter za zdravila in drugo medicinsko blago. Delež izdatkov za oba namena se je v 2015 povečal: za storitve kurativnega zdravljenja za 5,8 %, za zdravila in drugo medicinsko blago pa za 2,2 %.
Tem izdatkom so po deležu v celotni strukturi tekočih izdatkov za zdravstvo sledili izdatki za storitve dolgotrajne zdravstvene oskrbe; v letu 2015 so znašali 9,9 %. Sicer so izdatki za dolgotrajno oskrbo sestavljeni iz zdravstvenega in socialnega dela (pri čemer izdatki za socialno delo niso del tekočih izdatkov za zdravstvo): izdatki za prvi del so v 2015 znašali 327 milijonov EUR (ali za 0,2 % manj kot v 2014), izdatki za drugi del pa 162 milijonov EUR (ali za 1,8 % več kot v 2014). Skupna nominalna rast izdatkov za dolgotrajno oskrbo je tako v 2015 bila 0,4-odstotna. V odstotnem deležu od BDP je to znašalo 1,27 % (manj kot v prejšnjem letu; predvsem zaradi večje nominalne rasti BDP).

Izdatki za storitve v bolnišnicah ter ustanovah za zdravstveno nego in v domovih za starejše so bili še enkrat višji od izdatkov za storitve v zunajbolnišničnih ambulantah ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago
V strukturi celotnih tekočih izdatkov za zdravstveno varstvo v letu 2015 so bili izdatki za zdravstvene storitve, opravljene v bolnišnicah ter ustanovah za zdravstveno nego in v domovih, še enkrat višji od izdatkov za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, ali od izdatkov za zdravila in drugo medicinsko blago: izdatki za storitve, opravljene v bolnišnicah ter ustanovah za zdravstveno nego in v domovih, so znašali 47,8 % od skupnih tekočih izdatkov za zdravstvo, izdatki za storitve, opravljene v zunajbolnišničnih ambulantah, 22,6 %, izdatki za zdravila in drugo medicinsko blago pa 22,1 %.

Grafikon 1: Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po vrstah dejavnosti, Slovenija, 2015
Grafikon 1: Tekoči izdatki za zdravstveno varstvo po vrstah dejavnosti, Slovenija, 2015
Vir: SURS
Tabela 1: Tekoči izdatki in viri financiranja zdravstvenega varstva (po namenih) in dolgotrajne oskrbe, Slovenija
SkupajSektor državaZasebni sektorjiSkupajSektor državaZasebni sektorji
20142015
1.000 EUR
Nameni zdravstvenega varstva1)3.188.7832.264.523924.2603.295.1052.362.124932.981
HC.1 Storitve kurativnega zdravljenja1.658.5641.374.924283.6401.754.2901.460.347293.943
HC.2 Storitve rehabilitacije137.29846.49090.808149.67157.17292.499
HC.3 Storitve dolgotrajne oskrbe (zdravstveni del)327.984315.79612.187327.282312.73614.546
HC.4 Pomožne zdravstvene storitve111.44680.32231.124121.41087.84433.566
HC.5 Zdravila in drugo medicinsko blago723.883322.761401.122739.453340.483398.970
HC.6 Preventiva 97.43661.14936.28787.38047.85739.523
HC.7 Upravljanje zdr. varstva in zav.132.17263.07969.093115.62055.68659.934
HCR.1 Storitve dolgotrajne oskrbe (socialni del) 159.29240.427118.865162.09043.574118.516
1) Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO

Pri pripravi 2014 podatkov o izdatkih in virih financiranja zdravstvenega varstva smo upoštevali nekoliko revidirano metodologijo sistema zdravstvenih računov, t. i. metodologijo SHA 2011. Ta ne zajema več izdatkov za investicije v zdravstvu, zato govorimo le o tekočih izdatkih za zdravstvo. Kar zadeva klasifikacijo virov financiranja (HF), ni bistvenih sprememb. Tudi klasifikacija izdatkov po namenih zdravstvenega varstva (HC) ostaja bolj ali manj nespremenjena. Večja sprememba je ukinitev podkategorije HC.1.3.9 (Vse druge ambulantne storitve, ki jih ni mogoče klasificirati drugje), zaradi česar so se ti izdatki premestili v podkategorijo HC.2.3 (Ambulantna rehabilitacija) in so zato izdatki za ta namen ustrezno višji. Največ sprememb je v klasifikaciji dejavnosti ali izvajalcev storitev v zdravstvenem varstvu (HP), in sicer sta bili določeni dve novi samostojni kategoriji: izvajalci pomožnih storitev (HP.4) in izvajalci storitev na področju preventive (HP.6).

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti