Trubarjev dan

Vsak prebivalec Slovenije obišče knjižnico povprečno petkrat na leto

Trubarjev dan: knjižna produkcija je od 1991 do 2009 naraščala, od takrat pa upada. V 2009 je izšlo rekordnih 6.953 naslovov, v 2016 pa 4.930 naslovov knjig.

  • 1.6.2017
  • |
  • brez statusa

8. junija praznujemo Trubarjev dan oz. dan Primoža Trubarja. Ta dan je slovenski državni praznik od leta 2010, ni pa dela prost dan. Pobudo zanj je dal tržaški pisatelj Boris Pahor.

Dan je namenjen spominu na Primoža Trubarja, začetnika slovenske književnosti, utemeljitelja slovenščine kot knjižnega jezika, osrednje osebnosti slovenskega protestantizma, in razmisleku o njegovi vlogi pri postavljanju temeljev za oblikovanje slovenskega naroda. Dal nam je prvo tiskano knjigo v svojem jeziku (Katekizem, izšel je leta 1550) in nas v njej prvič v zgodovini poimenoval Slovenci.


Slovenska knjižna produkcija po letu 2009 upada

Po podatkih Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) se je izdajanje tiskanih knjig in brošur po letu 2009 zmanjševalo: po začasnih podatkih NUK-a je v letu 2016 izšlo 4.930 naslovov del, kar je skoraj 30 % manj kot pred 7 leti; takrat je izšlo največ naslovov knjig doslej, in sicer 6.953.

Podatke o naslovih knjig in brošur, izdane v zadnjih sedmih letih, smo ob tej priložnosti analizirali z vidika univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), tj. razvrščene po vsebini knjig in brošur v 10 glavnih skupin (od 0 do 9). V letu 2016 je bilo največ izdanih naslovov knjig in brošur uvrščenih v skupino slovenska književnost: 13,2 % (približno enako velja tudi za prejšnja leta). Preostale vsebinske skupine so si po številu izdanih naslovov sledile takole: slikanice in stripi, angleška književnost, medicina, matematika in naravoslovne vede, vzgoja in izobraževanje ter šolstvo, filozofija in psihologija, filologija in jezikoslovje ter jeziki, verstvo in teologije, arheologija in zgodovina itd.

Celotna književnost, tj. književnost različnih nacionalnosti, je v vsem tem obdobju zavzemala od nekaj več kot 22 % (v 2010) do nekaj več kot 27 % naslovov izdanih knjig in brošur (v 2016): v vseh teh letih so bili naslovi knjig in brošur, uvrščeni v skupino slovenska književnost, približno polovica vseh naslovov v skupini književnost, sledile so ji po številu izdanih naslovov angleška književnost in še 13 književnosti posameznih drugih jezikov.

Najpogostejša naklada: 101–300 izvodov

Podatki NUK-a o nakladah tiskanih knjig in brošur za leto 2016 pokažejo, da so posamezni naslovi izdanih knjig in brošur izhajali v nakladah do samo 49 izvodov in tja do 10.000 ali več izvodov. Največ, približno petina naslovov posamezne knjige ali brošure je izšla v več kot 100 do 300 izvodih. Druga najpogostejša naklada je bila od 501 do 1.000 izvodov, skoraj toliko pa je bilo še knjig in brošur z naklado od 301 do 500 izvodov. Lani je v več kot 10.000 izvodih izšlo 17 naslovov knjig in brošur, sedem let prej pa je bilo takih naslovov knjig in brošur 67.


V splošno knjižnico vsak povprečno petkrat v letu

V letu 2016 smo imeli v Sloveniji 273 izposojevališč splošnih knjižnic in 13 bibliobusov. Za primerjavo: v 1991 je bilo prvih 225, drugih pa 7. Po podatkih NUK-a je obisk v teh knjižnicah v letu 2006 presegel 9 milijonov, v letu 2012 pa že 10 milijonov. Splošne knjižnice imajo skoraj pol milijona članov (natančneje: v letu 2016 jih je bilo 473.055). Število članov se z leti niti ne spreminja, število obiskov na člana pa se povečuje: v 1991 je vsak član obiskal knjižnico povprečno 13-krat, v 2016 pa več kot 21-krat.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti