Popis tržnega vrtnarstva, Slovenija, 2016

Kaj pridelujejo tržni vrtnarji v Sloveniji?

Tržni pridelavi zelenjadnic namenjene v 2016 za 16 % več površine kot v 2013.

  • 16.5.2017
  • |
  • končni podatki

V 2016 se je s tržnim vrtnarstvom ukvarjalo za 3 % več pridelovalcev, to dejavnost pa so opravljali na kar 20 % večji površini kot v 2013
V triletnem raziskovanju Popis tržnega vrtnarstva zbiramo podatke o tržni pridelavi jagod, zelenjadnic, cvetja in okrasnih rastlin, sadik zelenjadnic, jagod in poljščin, semen krmnih rastlin in zelenjadnic ter zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin. 
Primerjava zadnjih podatkov o površini, namenjeni tržnemu vrtnarstvu po regijah, s podatki iz leta 2013, pokaže precej sprememb. Največje spremembe smo zaznali v pomurski in goriški regiji; tam se je površina, namenjena tržnemu vrtnarstvu, podvojila. Večjo površino kot pred tremi leti so namenili tej dejavnosti tudi v drugih regijah, razen v obalno-kraški in savinjski; v teh dveh regijah se je za ta namen uporabljala v 2016 manjša površina kot pred tremi leti.
Najizraziteje se je povečala tržna pridelava zelenjadnic, saj jim je bilo namenjenih kar 1836 hektarjev osnovne površine (to je 16 % več kot v letu 2013), pridelovalo pa jih je 1264  tržnih pridelovalcev. Vsak tržni pridelovalec zelenjave je v letu 2016 gojil zelenjavo na površini, veliki povprečno 1,4 hektarja, ali na 7 % večji površini kot v letu 2013. Ker se je ista površina zaradi zaporednih setev uporabljala večkrat, je pridelovalna površina, namenjena tržni pridelavi zelenjadnic, obsegala 2250 hektarjev.

Najizraziteje so se povečale površine, zasajene s korenovkami in gomoljnicami ter čebulnicami
Struktura pridelovane tržne zelenjave nam pokaže, da so največja skupina tržnih zelenjadnic še vedno kapusnice. Med temi je bila največja površina namenjena pridelavi belega zelja (385 ha). Vse kapusnice skupaj so pridelovali na kar 523 ha ali na skoraj četrtini celotne površine, namenjene pridelavi tržnih zelenjadnic. V primerjavi z letom 2013 se je najbolj povečala površina, zasajena s čebulnicami (za 59 %), med temi pa je bila največja površina namenjena pridelavi čebule (252 ha), ter s korenovkami in gomoljnicami (za 57 %), med katerimi je bila največja površina namenjena pridelavi korenčka (144 ha). Površine, zasajene s česnom, so se povečale za kar 45 %, na skupaj 97 hektarjev. Solatnice so gojili na 395 ha; to pa je kar za 21 % manjša površina,  kot jim je bila namenjena v letu 2013; endivijo so gojili na pol manjši površini kot v letu 2013.

Upad tržnih pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin za skoraj četrtino
Število tržnih pridelovalcev cvetja in okrasnih rastlin se je zmanjšalo za skoraj četrtino; 279 jih je pridelovalo cvetje in okrasne rastline na 164 hektarjih pridelovalne površine. Največji upad tržne pridelave cvetja in okrasnih rastlin smo zaznali pri kategoriji »večletne in lesnate rastline«, kamor se uvrščajo tudi okrasne drevesnice. Površina, namenjena tem, se je zmanjšala za 40 %; v letu 2016 so jih pridelovali na 102 hektarjih. Struktura pridelovalne površine posameznih kategorij znotraj skupin cvetje in okrasne rastline se ni bistveno spremenila.

Slika 1: Osnovne površine namenjene tržnemu vrtnarstvu, statistične regije, Slovenija, 2016
Slika 1: Osnovne površine namenjene tržnemu vrtnarstvu, statistične regije, Slovenija, 2016
Vir: SURS
Grafikon 1: Pridelovalna površina tržnih zelenjadnic po skupinah, Slovenija
Grafikon 1: Pridelovalna površina tržnih zelenjadnic po skupinah, Slovenija
Vir: SURS
Tabela 1: Tržno vrtnarstvo, Slovenija
Osnovna površinaKmetijska gospodarstva
haindeksšteviloindeks
201320162016
2013
201320162016
2013
Skupaj2.109,32.531,9120,01.6111.663103,2
  jagode91,798,5107,4241244101,2
  zelenjadnice1.586,91.835,5115,71.1691.264108,1
  cvetje in okrasne rastline206,6130,563,236327976,9
  sadike zelenjadnic, jagod in poljščin12,920,9162,024322291,4
  semena krmnih rastlin in zelenjadnic158,4362,5228,93537105,7
  zelišča, dišavnice in zdravilne rastline52,984,1159,0253262103,6
Vir: SURS
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke o pridelavi semena krmnih rastlin in zelenjadnic smo v letu 2016 prvič dopolnili z administrativnim virom
Podatke o pridelavi semena krmnih rastlin in zelenjadnic smo dopolnili s podatki iz Evidence pridelave semenskega materiala kmetijskih rastlin pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V evidenco so vključeni vsi pridelovalci semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki so v letu 2016 prijavili površine v certificiranje.
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti