Slovenski dnevi knjige

Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere?

Slovenski dnevi knjige: knjižna produkcija je od 1991 do 2009 naraščala, od takrat pa upada. V 2009 je izšlo rekordnih 6.953 naslovov, v 2015 – za to leto so na voljo zadnji podatki – pa 5.411 naslovov knjig.

  • 11.4.2017
  • |
  • brez statusa

Dan, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, je tesno povezan s književnostjo: 22. oz. 23. aprila leta 1616 sta umrla  Miguel de Cervantes in William Shakespeare.

V Sloveniji  smo svetovni dan knjige razširili v literarni festival Slovenski dnevi knjige. Geslo letošnjega, že dvaindvajsetega, je Jaz te pišem, knjiga, kdo te bere? Trajal bo od 19. do 23. aprila. Eden izmed številnih dogodkov bo Noč knjige v noči z 21. na 22. april. V tej noči se bodo ljubitelji knjig družili na okrog 350 dogodkih v več kot 120 krajih po Sloveniji in v zamejstvu.

Slovenska knjižna produkcija pred sto leti in danes

Slovenska knjižna produkcija se po naših podatkih statistično spremlja od leta 1919. V tistem letu je izšlo 389 naslovov knjig in brošur v slovenskem jeziku ali po naši oceni kakih 30 naslovov na 100.000 prebivalcev. Poleg teh so založniki ponudili takrat tudi 20 naslovov prevodov in 28 naslovov knjig v tujih jezikih; naši viri navajajo še, da je 46 slovenskih publikacij takrat izšlo tudi v tujini. Med izdanimi naslovi je bilo 55 naslovov leposlovnih del ali po naši oceni okrog 4 na 100.000 prebivalcev. Manj knjižnih del kot v letu 1919 je v prejšnjem stoletju izšlo le med 2. svetovno vojno.

Šele več kot 5 desetletij pozneje, natančneje leta 1974, je v Sloveniji izšlo več kot 100 naslovov knjig na 100.000 prebivalcev, med njimi 23 naslovov leposlovnih del, prav tako preračunano na 100.000 prebivalcev.

V letu 1999 je izšlo že 200 naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev in od tega približno 38 naslovov leposlovnih knjig. Največ jih je izšlo leta 2009: 6.953 naslovov oz. 340 na 100.000 prebivalcev. Od leta 2010 oz. 2012 pa je knjižna produkcija upadala in v 2015 (zadnji podatki) je po podatkih NUK-a izšlo v Sloveniji 5.411 naslovov knjig in brošur, kar je 262 naslovov na 100.000 prebivalcev, od tega 1.668 z leposlovno vsebino, to pa je približno 81 naslovov na 100.000 prebivalcev.

   


Pisateljice in pisatelji
   
V to poklicno skupino spadajo statistično tisti, ki pišejo knjige, scenarije, snemalne knjige, gledališke igre, eseje, govore, priročnike, pesmi, pravljice, različne kritike ipd., in o teh ni na voljo veliko uradnih podatkov. V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP) je bilo konec leta 2016 vpisanih 291 oseb, ki so opravljale ta poklic kot primarni in ki so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje (za primerjavo: v Društvu slovenskih pisateljev je trenutno včlanjenih 317 pisateljic in pisateljev).
Med 291 formalno zaposlenimi je bilo:
- nekaj manj kot 56 % pisateljic in nekaj več kot 44 % pisateljev
- približno 40 % zaposlenih pri delodajalcu (od tega je bilo 57 % pisateljic), preostalih približno 60 % pa je bilo samozaposlenih (od  tega je bilo nekaj več kot 54 % pisateljic).


Knjige dajejo kruh  še drugim poklicem

Za kratek pregled smo izbrali najbolj prepoznavne dejavnosti, povezane s knjigami: izdajanje knjig, prevajanje in tolmačenje (to vključuje tudi znakovni jezik), knjigarne in knjižnična ter arhivska dejavnost. Konec leta 2016 je bilo po podatkih prej omenjenega SRDAP v teh dejavnostih zaposlenih skupaj 3.221 oseb, 893 pa je bilo samozaposlenih, skupaj torej 4.114.  

Zanimivi so tudi tile podatki za leto 2016: v knjižnicah in v knjigarnah skoraj ni bilo samozaposlenih (oz. približno 1 % v vsaki dejavnosti), med zaposlenimi v založbah je bilo samozaposlenih 5 %, med prevajalci in tolmači pa jih je bilo več kot 72 %. Primerjava za zadnjih devet let razkrije, da se je delež samozaposlenih v teh štirih dejavnostih skupaj nenehno povečeval; od leta 2008 do leta 2016 se je povečal z 11 % na 22 %; najizraziteje se je povečal med prevajalci in tolmači (z 58 % na 72 %).


____________________________________________________
Ali ste vedeli?

Pred 150 leti, torej leta 1867, se je rodil Fran Milčinski, avtor zbirke humoresk z naslovom Butalci. Po tej znameniti umetnini smo dobili v Slovar slovenskega knjižnega jezika tudi pridevnik butalski: 
butálski -a -o prid. (ȃ) ekspr. značilen za butalce: ima butalske navade / butalska neumnost

Pred 100 leti, torej leta 1917, je izšel Levstikov Martin Krpan z ilustracijami Hinka Smrekarja. Ta prva slovenska umetna pripovedka je sicer prvič izšla leta 1858 (naslednje leto bo tako minilo 160 let, odkar je bila napisana).

 

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti