Dan Zemlje

Zemlja je naš skupni dom. Njena prihodnost je odvisna od nas vseh

Ob dnevu Zemlje (22. aprilu): Podnebje se v zadnjih desetih letih spreminja hitreje, kot smo pričakovali. Največji sovražnik podnebja so izpusti toplogrednih plinov, zaradi katerih se temperatura na Zemlji dviga. V Sloveniji smo v letu 2015 dosegli, da so bili izpusti za 8,2 % nižji kot leta 2013.

  • 14.4.2017
  • |
  • brez statusa

Dan Zemlje
Dan Zemlje je letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila. Na ta dan se po svetu pripravljajo različni dogodki v povezavi z varovanjem okolja na Zemlji. Dan Zemlje se je prvič praznoval leta 1970. Zdaj ga praznujejo že v 192 državah po svetu.

Glavna tema letošnjega dneva Zemlje je okoljska in podnebna pismenost. Ta ni namenjena samo ustvarjanju zelenih volivcev in pospeševanju okoljskih in podnebnih zakonodaj ter politik, temveč tudi pospeševanju do okolja prijazne tehnologije in ustvarjanju zelenih delovnih mest.

V zelenem gospodarstvu zaposlenih čedalje več ljudi
Zaposlenost v zelenem gospodarstvu običajno izražamo v enoti, imenovani polnovredna delovna moč. Ta ustreza (je ekvivalent) osebi, zaposleni na delovnem mestu s polnim delovnim časom na ekonomskem ozemlju države. Če vse, ki so v letu 2014 delali v Sloveniji v zelenem gospodarstvu, predvsem v sektorju okoljskega blaga in storitev, izrazimo v  polnovrednih delovnih močeh, bi bilo to 25.428 oseb ali 4,3 % več kot v letu 2013. Največ oseb je v letu 2014 delalo v dejavnosti oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki (izraženo v polnovrednih delovnih močeh: 9.346), sledili sta predelovalna dejavnost (v polnovrednih delovnih močeh: 6.222) in dejavnost kmetijstvo in lov, gozdarstvo in ribištvo (v polnovrednih delovnih močeh: 4.762).
 




Podnebje se spreminja
Ob hitri rasti prebivalstva in čezmerni porabi naravnih virov, predvsem fosilnih goriv, smo danes že priča izrazitim spremembam podnebja. Povprečna temperatura ozračja se je namreč v zadnjih 150 letih zvišala za okoli 0,6 stopinje Celzija. Če ne bomo zmanjšali izpustov toplogrednih plinov v ozračje, bi se lahko v prihodnjih desetletjih temperature na Zemlji zvišale še za od 1,5 do 4,5 stopinje Celzija.

Po zadnjih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje so emisije toplogrednih plinov v Sloveniji v letu 2015 znašale 16.831 Gg ekvivalenta CO2 in so bile glede na leto 2014 višje za 1,3 % (16.610 Gg ekvivalenta CO2), glede na leto 2013 pa nižje za 8,2 % (18.341 Gg ekvivalenta CO2). 


Največ teh emisij je izviralo iz področja energetika, ki zajema porabo goriv pri proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu in drugih sektorjih; v letu 2015 je to pomenilo 13.395 Gg ekvivalenta CO2 ali 79,6 % vseh toplogrednih plinov. Preostali izpusti so izvirali iz kmetijstva (1.744 Gg ekvivalenta CO2 ali 10,4 %), industrijskih procesov (1.172 Gg ekvivalenta CO2 ali 7,0 %) in odpadkov (521 Gg ekvivalenta CO2 ali 3,1 %). 

Med toplogrednimi plini prevladuje CO2, ki nastaja predvsem pri izgorevanju fosilnih goriv; v letu 2015 je delež tega plina znašal 80,8 % in je bil glede na leto 2013 nižji za 1,9 %. Delež metana (CH4) je v 2015 znašal 12,1 %, delež didušikovega oksida (N2O) pa 4,9 %. Omenjena plina nastajata večinoma v kmetijstvu in na odlagališčih odpadkov. Delež emisij F-plinov je sicer majhen (2,2 %), vendar pa so ti plini izredno škodljivi zaradi močnega toplogrednega potenciala.

 

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti