Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, priložnostni modul, 2. četrtletje 2016

Delovne izkušnje med šolanjem pridobivala več kot polovica mladih

Več kot 50 % mladih, starih 15–34 let, je med šolanjem opravljalo kakršnokoli delo. Med terciarno izobraženimi mladimi je bilo takih 87 %. Stopnja delovne aktivnosti med mladimi je bila v 2. četrtletju 2016 57,4-odstotna. Bila je višja od slovenskega povprečja (52,3 %).

  • 31.3.2017
  • |
  • končni podatki

V drugem četrtletju 2016 smo raziskovanju Aktivno in neaktivno prebivalstvo dodali nekaj vprašanj, s katerimi smo skušali pridobiti podatke o mladih na trgu dela. Na dodatna vprašanja so odgovarjali vsi izbrani prebivalci v starostni skupini 15–34 let. Podatki, ki smo jih pridobili, so mednarodno primerljivi, saj se je priložnostni modul Mladi na trgu dela sočasno izvajal v vseh državah članicah EU.

57,4 % mladih, starih 15–34 let, je bilo delovno aktivnih
Med prebivalci Slovenije je bilo v 2. četrtletju 2016 468.000 mladih, tj. oseb, starih od 15 do 34 let. Od tega je bilo 269.000 delovno aktivnih, 36.000 brezposelnih in 163.000 neaktivnih. Nazadnje omenjeni so bili večinoma dijaki in študenti.

Stopnja brezposelnosti med mladimi (15–34 let) je bila v 2. četrtletju 2016 11,9-odstotna, stopnja delovne aktivnosti pa 57,4-odstotna. Obe stopnji sta bili višji od slovenskega povprečja (7,8 % oz. 52,3 %).



Med delovno aktivnimi mladimi so z veliko večino prevladovali zaposleni; bilo jih je 248.000. Od teh jih je bilo v rednem delovnem razmerju 212.000 (85,4 %), 32.000 (ali 12,8 %) pa jih je bilo zaposlenih prek študentskega servisa. Samozaposlenih je bilo 16.000 mladih.




Več kot polovica mladih je med izobraževanjem delala
Veliko mladih med izobraževanjem dela, bodisi za plačilo ali prostovoljno, in tako pridobiva delovne izkušnje za poznejšo vključitev na trg dela. V 2. četrtletju 2016 je 57,9 % mladih izjavilo, da je med svojim šolanjem opravljalo kakršnokoli delo (plačano ali neplačano). 88,9 % teh mladih je opravljalo delo za plačilo, 11,1 % pa neplačana oz. prostovoljna dela.
 
Od mladih s končano terciarno izobrazbo jih je v času študija opravljalo kakršnokoli delo (za plačilo ali prostovoljno) 87,0 % (ali 109.000).

V kolikšni meri je zaposlitev mladih ustrezna njihovi izobrazbi?
Polovica delovno aktivnih mladih je opravljala delo, ki je bilo ustrezno stopnji njihovi izobrazbi. Od terciarno izobraženih mladih je bilo 63 % takih, ki so menili, da izobrazba, ki so jo dosegli, ustreza njihovi sedanji zaposlitvi, 14 % teh pa je menilo nasprotno (da njihova izobrazba ne ustreza njihovi zaposlitvi).



Mladi bi se bili zaradi dela pripravljeni preseliti tudi v tujino
57 % brezposelnih mladih bi se zaradi dela tudi preselilo, in dve tretjini od teh (65 %) tudi v tujino. Od neaktivnih bi se bila zaradi dela pripravljena preseliti skoraj polovica, in 83 % od teh tudi v tujino.

Vrednosti podatkov o tem, koliko mladih se je zaradi opravljanja dela v resnici preselilo, pa so precej nižje: od delovno aktivnih mladih se jih je v 2. četrtletju 2016 zaradi dela (zaposlitve ali samozaposlitve) preselilo zgolj 5 %.

Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti