Bruto domači proizvod po regijah, Slovenija, 2015

Obalno-kraška in primorsko-notranjska regija sta v 2015 imeli 6,4- oziroma 6,1-odstotno gospodarsko rast

BDP je bil v 2015 v vseh regijah višji kot v 2014, razen v eni. V povprečju je bil višji za 3,3 %. Najvišjo rast sta imeli obalno-kraška (6,4 %) in primorsko-notranjska regija (6,1 %), negativno pa zasavska (–2,1 %). Zaposlenost se je zvišala v vzhodni Sloveniji za 1,2 %, v zahodni pa za 1,1 %.

  • 15.12.2016
  • |
  • brez statusa


Rast BDP tudi v 2015 pozitivna v večini statističnih regij
BDP je bil v 2015 nominalno za 3,3 % višji kot v 2014; znašal je 38.570 milijonov EUR. V zahodni Sloveniji je bil višji za 3,6 % (21.640 mio. EUR), v vzhodni pa za 2,9 % (16.930 mio. EUR).
BDP na prebivalca je bil najvišji v osrednjeslovenski regiji (26.418 EUR) kar je za 41,3 % nad slovenskim povprečjem in za 87,5-odstotnih točk več od najnižjega v zasavski regiji (10.060 EUR). Večina regij je dosegla 80-96 % povprečnega BDP na prebivalca, pomurska in primorsko-notranjska pa manj kot 70 %.

Položaj slovenskih kohezijskih regij v Evropski uniji
Vzhodna Slovenija in zahodna Slovenija sta po bruto domačem proizvodu na prebivalca pod povprečjem Evropske unije. V letu 2014, na katero se nanašajo zadnji znani podatki za države Evropske unije, je zahodna Slovenija dosegla 98 % povprečja Evropske unije oziroma 113. mesto med 276 regijami NUTS 2, vzhodna Slovenija pa 68 % in je na 218. mestu.
V grafikonu 2 so prikazani podatki o bruto domačem proizvodu na prebivalca, izraženi v standardih kupne moči (SKM)1. Najvišji bruto domači proizvod ustvarijo v regijah, v katerih so glavna mesta. Iz grafa je razvidno, da so razlike med regijami najmanjše na Švedskem, v Češki republiki, Portugalski, Hrvaški in drugih državah z bruto domačim proizvodom pod povprečjem Evropske unije.

Bruto dodana vrednost se je zvišala tudi v letu 2015
Bruto dodana vrednost se je v 2015 glede na 2014 najbolj zvišala v obalno-kraški regiji (za 6,4 %) in je znašala 1.828 mio. EUR – najbolj v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 17,6 %). V primorsko-notranjski regiji pa se je najizraziteje zvišala v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (za 11,6 %) ter v predelovalnih dejavnostih (za 8,1 %). Močno znižala pa se je v gradbeništvu v pomurski regiji (za 14,6 %) in v finančni in zavarovalniški dejavnosti v posavski regiji (za 14,0 %).

Zaposlenost v 2015 večja, delež sredstev za zaposlene v BDP pa nižji kot v 2014
V obeh kohezijskih regijah, v zahodni in v vzhodni Sloveniji, se je zaposlenost v letu 2015 povečala (za 1,1 oz. za 1,2 %). V zahodni Sloveniji je bilo zaposlenih 492.565, v vzhodni Sloveniji pa 448.929 oseb.

Delež sredstev za zaposlene v BDP se je v letu 2015 v celotni Sloveniji ponovno zmanjšal in dosegel raven 49,0 %, kar je enako deležu iz leta 2007. V zahodni Sloveniji se je zmanjšal na 50,0 % BDP te regije (in v primerjavi z 2014 za 0,5 odstotne točke), v vzhodni Sloveniji pa je znašal 47,8 %.

Objavljamo tudi revidirane podatke

Podatki o bruto domačem proizvodu in drugih agregatih po regijah se za obdobje 2012–2014 razlikujejo od doslej objavljenih podatkov zaradi rednih letnih uskladitev s podatki na nacionalni ravni.

1) Standard kupne moči (SKM) je tehnični izraz, ki ga EUROSTAT uporablja kot skupno valuto držav članic EU za izražanje vrednosti agregatov nacionalnih računov, iz katerih so izločeni vplivi različnih ravni cen v državah. Ti preračuni so narejeni s pomočjo pretvornikov (paritet kupnih moči).  SKM je na ravni povrečja držav EU enaka enemu evru.

Interaktivna karta 1: Bruto dodana vrednost, statistične regije, Slovenija, 2015

Vir: SURS (STAGE)

Grafikon 1: Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega1), statistične regije, Slovenija, 2015
Grafikon 1: Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega<sup>1)</sup>, statistične regije, Slovenija, 2015
1) Podatek vključuje zaposlene in samozaposlene po konceptu nacionalnih računov.
Vir: SURS
Grafikon 2: Bruto domači proizvod v SKM na prebivalca, NUTS 2 regije, 2014
Grafikon 2: Bruto domači proizvod v SKM na prebivalca, NUTS 2 regije, 2014
Vir: Eurostat
Tabela 1: Bruto domači proizvod po statističnih in kohezijskih regijah, Slovenija, 2015
Mio. EURStruktura
(%)
EURIndeks
.na prebivalca
SLOVENIJA38.570100,018.693100,0
Vzhodna Slovenija16.93043,915.49382,9
  Pomurska1.4483,812.43766,5
  Podravska4.98612,915.45682,7
  Koroška1.0762,815.10380,8
  Savinjska4.38011,417.22592,1
  Zasavska5791,510.06053,8
  Posavska1.1833,115.61483,5
  Jugovzhodna Slovenija2.5546,617.94196,0
  Primorsko-notranjska7251,913.79273,8
Zahodna Slovenija21.64056,122.296119,3
  Osrednjeslovenska14.14536,726.418141,3
  Gorenjska3.3528,716.43787,9
  Goriška2.0265,317.13591,7
  Obalno-kraška2.1175,518.738100,2
Vir: SURS
Tabela 2: Bruto domači proizvod, slovenski in sosednje NUTS2 regije
2014
Na prebivalca, indeks, EU=100
Evropska unija100,0
Steiermark116,4
Kärnten108,0
Friuli-Venezia Giulia101,1
Zahodna Slovenija98,2
Burgenland89,0
Nyugat-Dunántúl71,1
Vzhodna Slovenija68,3
Kontinentalna Hrvatska59,8
Jadranska Hrvatska56,5
Vir: Eurostat
METODOLOŠKO OPOZORILO
SURS upošteva pri izkazovanju podatkov zadnje spremembe v mejah in poimenovanju kohezijskih in statističnih regij v objavah podatkov, ki se nanašajo na stanja od 1. 1. 2015 dalje. Te spremembe so skladne z določbami Uredbe Komisije (EU) št. 1319/2013 o oblikovanju NUTS in pojasnjene v Posebni objavi, izdani v decembru 2013.
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti