Stroški dela po socioekonomskih značilnostih zaposlenih in samozaposlenih, Slovenija, 2015

V 2015 zaposlenost večja za 1,1 %, skupni stroški dela pa celo za 3,3 % glede na predhodno leto.

 V 2015 zaposlenost večja za 1,1 %, skupni stroški dela pa za 3,3 % glede na predhodno leto.

  • 20.12.2016
  • |
  • brez statusa

Povprečni stroški dela v 2015 za 2,1 % višji kot v 2014

Povprečni stroški dela za zaposlene in samozaposlene skupaj so v letu 2015 znašali 1.902 EUR/mesec; glede na leto pred tem so bili višji za 2,1 %, in sicer zato, ker so se skupni stroški dela povečali bolj, kot pa skupna zaposlenost.

Najbolj se je zaposlenost tudi to leto povečala v zaposlovalnih dejavnostih (za 13,7 %), v dejavnosti dajanja v zakup in najem (9,5 %) in drugih predelovalnih dejavnostih (za 4,8 %). Zmanjšala pa se je najbolj v proizvodnji oblačil (za 12,2 %), ravnanju z odplakami (za 10,0 %) in proizvodnji tekstilij (za 9,7 %). Glede na izobrazbo se je najbolj povečalo število višje in visoko izobraženih zaposlenih (za 3,2 % oziroma 8.228 oseb), nekoliko manj se je povečalo število srednje izobraženih (za 1,1 % oziroma 4.639 oseb), število zaposlenih z osnovnošolsko izobrazbo pa se je zmanjšalo (za 4,0 %, oziroma za 3.028 oseb). Število zaposlenih moških se je povečalo za 1,6 %, medtem ko se je število zaposlenih žensk le za 1,0 %.

Med zaposlenimi so se razlike v stroških dela za različne socioekonomske skupine v letu 2015  še zmanjšale

V letu 2015 se je nadaljeval trend zmanjševanja razlik med stroški dela za različne socioekonomske skupine zaposlenih. Med preučevanimi dejavniki (spol, starost, izobrazba, področje dejavnosti), je raven dosežene izobrazbe tisti dejavnik, ki na razlike v stroških dela vpliva najbolj. V letu 2015 so bili stroški dela za višje- in visoko izobražene zaposlene v povprečju za 62,7 % višji od stroškov dela za srednješolsko izobražene, ti pa v povprečju za 23,1 % višji od stroškov dela za zaposlene z osnovnošolsko izobrazbo. Razlika med stroški dela višje- in visoko izobraženih in srednješolsko izobraženih je bila za 1,2 % točke, med stroški srednje- in osnovnošolsko izobraženih pa za 0,8 % točke manjša kot v 2014.

Na spremembe razlik v stroških dela je vplivala različna dinamika rasti stroškov dela; za osnovnošolsko in srednješolsko izobražene zaposlene so se ti v letu 2015 glede na leto 2014 v povprečju zvišali za 2,0 % (osnovnošolska izobrazba) oz. za 1,3 % (srednješolska izobrazba), medtem ko so se za višje- in visokošolsko izobražene zvišali le za 0,6 %. Nekoliko se je povečala razlika v stroških dela med moškimi in ženskami: v letu 2015 so bili stroški dela za moške v povprečju za 10,3 % višji od stroškov dela za ženske (v letu 2014 za 9,9 %). Razlike v stroških dela glede na starost zaposlenih pa so se še naprej zmanjševale.

V letu 2015 je bila stopnja rasti števila samozaposlenih 0,4 %

Število samozaposlenih se je v letu 2015 povečalo za 737 samozaposlenih oseb ali za 0,4 %. Glede na visoko stopnjo rasti (5,8%) v letu 2013 je bila rast že drugo leto zapored nizka. Najvišjo rast samozaposlenih smo zabeležili v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 9,6 %), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 9,5 %) in izobraževanju (za 9,4 %). Njihovo število pa se je še najbolj zmanjšalo v oskrbi z vodo in ravnanju z odplakami (za 5,2 %), kmetijstvu (za 2,8 %) in finančnih in zavarovalniških dejavnostih (za 2,6 %).

Samozaposleni (samostojni podjetniki, kmetje in zaposleni na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb) ustvarjajo na osnovi vloženega dela in kapitala poslovni presežek/raznovrstni dohodek. V letu 2015 so samozaposleni ustvarili 3.210 milijonov EUR poslovnega presežka/raznovrstnega dohodka ali za 1,8 % več kot v letu 2014. Stroški dela samozaposlenih so bili v letu 2015 ocenjeni na 2.589 milijonov EUR, kar je za 4,7 % več, kot so (po oceni) znašali v letu 2014. Poslovni presežek/raznovrstni dohodek samozaposlenih se je torej povečal manj kot njihovi stroški dela.

Na razmerje med stroški dela in ustvarjenim poslovnim presežkom vpliva tudi struktura samozaposlenih po dejavnostih. Ta se je v letu 2015 nekoliko spremenila; delež samozaposlenih se je bolj zmanjšal v dejavnostih, kjer stroški dela predstavljajo relativno majhen delež celotnega dohodka, kot pa se je povečal v dejavnostih z višjim deležem.
Grafikon 1: Povprečni stroški dela zaposlenih po doseženi izobrazbi in dejavnostih, Slovenija, 2015
Grafikon 1: Povprečni stroški dela zaposlenih po doseženi izobrazbi in dejavnostih, Slovenija, 2015
Vir: SURS
Tabela 1: Rast števila zaposlenih po doseženi izobrazbi in dejavnostih, Slovenija, 2015
Dosežena izobrazba
Skupajosnovnošolska ali manjsrednješolskavišješolska, visokošolska
letne stopnje rasti (%)
Dejavnosti skupaj1,3-4,01,13,2
A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo2,8-5,65,45,0
B Rudarstvo-3,5-13,4-3,92,8
C Predelovalne dejavnosti1,5-3,91,95,0
D Oskrba z električno energijo, plinom in paro-0,7-1,4-0,8-0,4
E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in skrb za okolje-5,4-10,0-5,0-2,4
F Gradbeništvo0,7-2,81,12,7
G Trgovina, vzdrževanje in popravila vozil0,8-5,4-0,25,0
H Promet in skladiščenje3,4-4,24,05,5
I Gostinstvo4,2-3,24,610,3
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti1,6-8,6-0,93,8
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti-1,0-11,8-4,21,3
L Poslovanje z nepremičninami0,4-3,4-3,96,5
M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti0,6-14,1-1,52,7
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti6,3-0,67,19,3
O Dejavnosti uprave in obrambe, obvezna socialna varnost -1,2-7,9-3,90,6
P Izobraževanje0,6-3,2-0,61,3
Q Zdravstvo in socialno varstvo2,1-4,20,84,6
R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti0,6-6,3-1,12,7
S Druge dejavnosti1,3-6,22,9-0,2
T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim osebjem-0,1-0,1-0,1-0,1
Vir: SURS
Podrobni podatki in časovne vrste podatkov so vam na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT.
Naša spletna stran uporablja piškotke za potrebe analize obiska. Z nadaljnim brskanjem po spletišču soglašate z uporabo piškotkov.   Podrobnosti